Za mano je 12. teden nosečnosti in občutek imam, da je konec prvega trimesečja vedno ena takšna prelomnica, ko se nosečnica začne počutiti drugače. To je čas, ko se rastočega bitja v sebi zavedamo vedno bolj in bolj, čeprav še ne čutimo njegovih premikov. Vedno pogosteje nam misli uhajajo k novi situaciji, razmišljamo o spolu otročička, o tem če je vse tako kot mora biti (dokler ne čutim premikov, sem tudi sama vedno nekako negotova, čeprav optimistična in vesela), o tem kakšno bo naše življenje po rojstvu otročička ipd. Rastoči trebušček nas pridno opominja, da je čas, da novico delimo tudi z drugimi (priznam, nisem zdržala tako dolgo). Zdaj se začenja, meni osebno najlepše obdobje, ko lahko v nosečnosti preprosti uživaš in se sprostiš. Upam, da so tudi vam slabosti takšen čas že popustile in da vam kakšne druge nosečniške tegobe niso pokvarile tega posebnega obdobja.
Odločila sem se, da bom, od tega tedna naprej, na blogu in na Facebook strani Nosečkin dnevnik pisala svoj nosečniški dnevnik in v njem odgovarjala na nekaj osnovnih vprašanj, ki jih boste našle tudi v tiskani izdaji Nosečkinega dnevnika, ki bo na voljo po 1. decembru. Vse nosečnice, ki še ne veste kaj je to Nosečkin dnevnik, si lahko več o njem preberete na zgoraj omenjeni Facebook strani ali me pocukate za rokav. Komaj čakam, da ga boste držale v roki, izpolnjevale in z mano delile vašo izkušnje ter vtis o izdelku.
12. TEDEN
Teža: 49, 5 kg.
Obseg trebuha: 80 cm.
Kako se počutiš? Počutim se iz tedna v teden bolje, čeprav še vedno pride trenutek, ko mi kakšna hrana ne gre najbolj v slast (iz meni neznanega razloga) in mi je po obroku rahlo slabo. Utrujenost je še vedno prisotna in včasih težko zdržim do devetih zvečer, ampak je bilo prve tedne še huje in sem morala odspati tudi kakšno kitico čez dan. Razen utrujenost in občasne slabosti pa ni večjih sprememb v počutju. Nihanja razpoloženja so bila v prvih tednih pogostejša, zdaj je že veliko bolje.
Nosečniška hrepenenja: Trenutno se najbolj čudim nad dejstvom, da mi ne paše sladko, predvsem ne čokolada, ki je drugače moja najljubša pregreha. Najraje posežem po kislem, tako da so trenutno top kisle mandarine in kislo zelje ter kakšni nepresladki piškoti.
Kaj je bilo ta teden najlepše? Ta teden je bilo najlepše to, kako Aljaž pazi name in na trebušček in kako dobronamerno opozarja Zaro naj tudi ona pazi, ko se stiska k meni, da ne brcne dojenčka ipd. Hkrati pa je Zara končno dojela, da se dojenčka pač ne da videti, ker je v trebuščku in ga zdaj boža ter poljublja preko trebuščka in ji je všeč, ko ji povem, da dojenček to čuti in mu je všeč. Oba sta zelo skrbna.
Kaj je bilo ta teden najtežje? Najtežja je zagotovo utrujenost in to, da se moram zelo truditi, da sem enako aktivna in polna energije kot pred nosečnostjo. Zaenkrat mi kar uspeva, z občasnimi izpadi energije, ko vskoči naš ati. Paziti moram tudi, da se kaj ne pretegnem preveč, ker me hitro začne boleti v spodnjem delu trebuha (nič hujšega, ampak zelo neprijetno).
Kateri dogodek tega tedna si boš za vedno zapomnila? Ta teden si bom zagotovo zapomnila po tem, da sem si kupila prvi par nosečniških kavbojk. Imam ene kavbojke in nekaj hlač iz prejšnjih nosečnostih, ampak mi niso prav, zato sem si kupila nove ter izbrala takšne, ki imajo elastičen pas pod trebuhom, da jih lahko nosim že zdaj, ko še nimam ogromnega trebuha. Jaz osebno nisem bila preveč zadovoljna s hlačami, ki imajo pas nad trebuhom oz. tisto raztegljivo blago, ki prekrije trebuh. Izbrala sem klasično modro barvo (barva in model na fotografiji), da jih bom lahko nosila za različne priložnosti in kombinirala z različnimi kosi oblačil. To bodo najbrž moje edine kavbojke za naslednjih nekaj mesecev, tako da se jih kar navadite. Za nosečniška oblačila ne bom pretirano zapravljala, ampak določenim kosom oblačil, pa se sigurno ne bom mogla upreti (upam, da bo maja dovolj toplo, da se bom stlačila še v kakšno maxi oblekico).
Z ljubeznijo, Mama.