Razkrivamo, da se bo naši družinici pridružil-a…

Home / Uncategorized / Razkrivamo, da se bo naši družinici pridružil-a…

Jaz sem ena tistih, ki z novico o spolu otročka, nikakor ne bi mogla počakati do poroda. Preveč sem radovedna in vedno imam točno določen občutek, ki ga želim potrditi še iz strani stroke, saj se takrat zame začne tisto prvinsko povezovanje z otročkom, razmišljanje o njem kot o dejanski osebi, ki bo imela svojo osebnost, začnejo se ugibanja o tem kakšen bo, kaj bo rad počel, kako se bo razumel s sorojencema in tudi otroka si najbrž lažje ustvarita sliko o dojenčku, ko ga personaliziramo in mu dodamo spol ter morda še ime (v bistvu se zavedaš, amapk vse skupaj postane še bolj “resnično”, težko razložim). Tako čutim jaz, ampak verjamem, da je veliko takšnih staršev, ki ne potrebujejo spola in imena, da bi začeli o dojenčku razmišljati kot o osebi, ki jim bo dejansko krajšal dneve in daljšal noči. Prav je, da razmišljamo in čutimo vsak po svoje.

Že na začetku nosečnosti sem dobila močan občutek o tem, kaj nosim pod srcem (enako je bilo v drugi nosečnosti, v prvi nosečnosti pa tudi, ampak morda je bil ta čut še nekoliko manj izrazit). Verjamem v to, da se nosečnica redko zmoti glede spola otročka in glede tega, kako otroček napreduje ipd. Mislim, da ima vsaka izmed nas globok materinski čut, ki nam lahko marsikaj namigne, če se temu prepustimo in se povežemo same s seboj. Sliši se morda smešno, ampak ta materinski čut nam velikokrat v življenju pomaga predvideti kdaj bo otrok zbolel, kaj ga muči, kako se počuti, kaj bi mu lahko pomagalo in koristilo idr. Morda traja nekaj časa, da se naučimo poslušati svoj čut, saj so informacije iz naše okolice zelo glasne, ampak nam lahko uspe. Seveda pa se lahko pri stvari, kot je spol otročka, tudi zmotimo ali pa nas morda zaslepi velika želja po določenem spolu. No, zato je tukaj stroka (ki upam, da se v našem primeru ni zmotila, ker drugače nas čaka še kakšen zanimiv blog zapis, haha) ali pa pač počakamo do rojstva in se prepričamo na lastne oči.

Da ne bom več dolgovezila, vam bom kar povedala, kdo se bo pridružil naši družinici. Smo v veselem pričakovanju…

FANTKA!

Najprej naj povem, da nihče izmed nas, glede spola, ni imel posebne želje, saj imamo doma prekrasnega fantka in deklico, ki sta nam v zadnjih letih pokazala in nas naučila predvsem to, da je vsak otrok, ne glede na spol, enkraten, neponovljiv in popoln. Zelo sem vesela, da se nam bo pridružil fantek, hkrati pa bi bila enako vesela, če bi dobili še eno deklico. Otroci so pač čudež in jih ne gre popredalčkat glede na spol. Sem pa vesela, da imam oboje, saj se vzgoja sinov in hčera kljub temu razlikuje, kar mi prinaša vsakodnevne izzive in jaz imam rada izzive, hihi. Resnično sem hvaležna za ta blagoslov in se veselim dne, ko bom spoznala svojega drugega sina, ki me bo prav gotovo spominjal na prvega, a tudi presenetil na svoj in poseben način.

Ker ne morem iz svoje kože, sem že kupila nekaj fantovskih reči, kar sploh ni bil problem, glede na to, da imam že nekaj tednov v mislih ravno fantka in sem samo čakala, da lahko kupim nekaj modrega. Hmmm pa tudi nevtralni bež, rjavi in beli odtenki se mi zdijo kot nalašč zanj.

Vas zanimajo še odzivi Zare in Aljaža? Tik preden sva jima povedala novico, sva ju vprašala kaj mislita, da se skriva v trebuščku in oba sta zaklicala: “Bratec!” In imela sta prav (Zara seveda močno hvaležna, da ne bo rabila delit svojih gumic in špangic, hihi). No, potem pa je Aljaž ponosno povedal, da bo to njegov bratec, ker Zara pač že ima bratca. In to je to, hihi.

Z ljubeznijo, Mama.

Tako, zdaj pa samo držimo pesti, da fantek tudi ostane, glede na vse moje nakupe. 😉

X