Vsako leto se v tem prazničnem času (in tudi drugače) poskušamo spomniti tudi na tiste ljudi, ki imajo manj kot mi in se vsakodnevno sprašujejo kaj se bo znašlo na njihovih krožnikih, ali jih bo zeblo, ali bodo imeli kaj za obleči ipd. Včasih to naredimo tako, da podarimo kakšne stvari, ki jih več ne potrebujemo, spet drugič podarimo kaj hrane v zbiralnike v trgovinah ali pošljemo kakšen SMS v dobrodelne namene. Vsako leto pa se tudi priključimo projektu Božiček za en dan, ki mi je še posebej pri srcu, ker obdarja otroke, ki jim božiček drugače, najbrž, ne bi ničesar prinesel.
Projekt Božiček za en dan obdaruje otroke iz socialno šibkejših družin Slovenije in BiH. Na njihovi spletni strani www.bozicekzaendan.si so čudovito zapisali: “Kdo bi si mislil, da bo ta majhen projekt med ljudmi tako dobro sprejet. Očitno gre za pravo mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti, ki da ljudem priložnost, da se razdajajo. Ta projekt zahteva celega človeka. Ni dovolj, da nakažemo denar, ni dovolj da doma naredimo “čistko” in iz vseh kotov in omar potegnemo stvari, ki jih že nekaj časa ne potrebujemo, komu drugemu pa bi utegnile priti še kako prav. Tukaj gre za nekaj več. Ta projekt terja določeno mero angažiranosti, ki se kaj kmalu sprevrže v odgovornost. Odgovornost do nekega malega bitja, za katerega sploh še ne obstajamo, pa ga imamo ves čas v mislih, ko ustvarjamo, ko si želimo uresničiti vsaj kanček otroških želja in razbliniti goro strahov. Kako naj vse to spravimo v eno majhno škatlo?” In ravno to odgovornost bi rada prenesla tudi na svoja otroka (seveda v tolikšni meri, kot jo razumeta).
Všeč mi je tudi, kako je projekt zastavljen, saj vse poteka preko spletne strani, kjer se registriraš in izbereš katerega otroka bi želel obdariti. Poznaš njegovo ime, starost in kraj, kar olajša izbiro vsem tistim, ki imajo določeno preferenco glede tega od kod otrok prihaja ipd. Nekaterim sodržavljanom je pomembno, da izberejo otroka iz Slovenija in ta diskreten način to omogoča. Meni osebno je pomembna predvsem starost otroka, saj želim da se moja otroka lahko z njim poistovetita in mu morda podarita tudi kaj, kar bi z veseljem imela sama, a tokrat raje polepšata praznike nekomu drugemu, ki živi v manj srečnih okoliščinah kot mi. Ne vem koliko razumeta in kako stvar dojemata, a preko zgodbe o otroku, ki ga obdarujemo in tako, da ju vključim v okraševanje in polnjenje škatle, jima želim približati namen in srčnost projekta. Trenutek, ko polnimo škatlo s skrbno izbranimi darili (stvari, ki sodijo v škatlo so predlagane s strani organizatorja) je vedno nekaj posebnega, tudi zame. Upam, da jima bo ta naša božična tradicija ostala v spominu kot lepa gesta in nesebično dejanje ter da bosta morda tudi sama v prihodnosti ostala del tega ali podobnega projekta.
Projekt je za letos že zaključen, a vabim vse, da se mu pridružite naslednje leto, saj lahko skupaj osrečimo še več otrok. Več o tem kako projekt poteka, kako izbereš otroka, kako pripraviš in napolniš škatlo ter na katero zbirno mesto jo lahko oddaš si lahko preberete na spletni strani Božiček za en dan ali pa se pridružite tudi njihovi Facebook strani.
Z ljubeznijo, Mama.