Iz morja smo se vrnili pred nekaj dnevi, a smo še vedno polni vtisov, saj smo se imeli res krasno. Dopustovali smo v Zatonu in komaj čakam, da vam, v kakšni od naslednjih objav, povem kaj več o kampu in okolici ter o tem, kako smo bili zadovoljni. Aljaž in Zara sta se celo poletje veselila morja in čofotanja ter potrpežljivo čakala na konec avgusta. Midva s Tomijem sva se veselila, a sva bila hkrati malo zadržana, ker nisva vedela kaj lahko pričakujeva. Prvič smo se na morje odpravili kot petčlanska družina, prvič s tako majhnim dojenčkom (to je bila njegova najdaljša vožnja z avtomobilom do zdaj in morda se še spomnite, da vožnje ne prenaša dobro) in prvič v Zaton. Mislim, da smo bili vsi presenečeni nad tem, kako je bilo luštno in kako uspešno smo se organizirali, haha. Imeli smo veliko srečo, saj so vsi trije otroci spali med dolgo vožnjo tja in nazaj, tako da bolje sigurno ne bi moglo biti (Aljaž in Zara sta bila budna samo kratek čas, Jakob pa je ves čas spal in jaz še kar ne morem verjeti, da je bilo tako mirno). Ob prihodu je bilo še nekoliko mrzlo, saj je ponoči deževalo in je pihala burja, a nogice je bilo potrebno takoj namočiti v vodo. Če bi imeli pri sebi še rokavčke, bi po moje kar zaplavala. V naslednjih dneh se je že otoplilo, tako da smo čofotali vsi. Največkrat je šel ati v vodo z otrokoma in ko je Jakob zaspal, sva se zamenjala, tako da sem lahko tudi jaz preživela nekaj časa z njima. Ko se je Jakob zbudil in je bil naspan ter dobre volje, se je kopal z nami. Kakšen dan ali dva je namakal samo nogice, potem pa je bila voda že tako topla, da sem ga lahko celega zmočila. V Fredovem obroču ni želel plavati. Po moje se je v mojem in Tomijevem naročju počutil veliko bolj varno, zato nismo vztrajali, ampak je “plaval” z nama. Po kopanju je ponavadi zaspal, mi pa smo se kopali dalje ali se igrali v pesku.
Ko smo bili v hiški, sta si otroka krajšala čas z barvanjem, risanjem in branjem knjigic. S seboj smo imeli tudi nekaj avtomobilčkov, žog in igrače za v peskovnik. Letos sta si sama pripravila prtljago (predvsem igrače, brisače, kopalke ipd.) in čeprav je bilo pakiranje z njima nekoliko bolj naporno, se mi je zdelo krasno da sodelujeta in se sama odločata ter razmišljata o stvareh, ki jih potrebujeta s seboj. Zelo aktivno sta pomagala tudi na morju, ko smo stvari pripravljali in pakirali za domov. Aljaž je tako zavzeto nosil v avto, da je kakšno stvar odnesel še preden je bila pripravljena, hihi.
Tukaj je Aljaž prvič narisal svojo družino po rojstvu Jakoba. Od leve proti desni smo ati, Jakob, lestev, ki vodi do neba (?), mami (jaz), Aljaž, ki steguje roke k meni, ker se želi pocrkljat in Zara. To je trenutno moja najljubša risbica in bo dobila posebno mesto v moji domači pisarni.
Vsaki dan smo se peš odpravili na plažo, do katere smo potrebovali približno 20 minut počasne hoje (razdalje so kar velike in z otroci traja še dlje). Zraven smo si vzeli rokavčke in deske za plavanje ter igračke za v pesek. Malo smo pokombinirali, kdaj smo vzeli katero igračo, ker se z vsem nista uspela igrati in ker smo šli na plažo dvakrat na dan (zjutraj in popoldan). Še dobro, da imamo našega Jakoba in njegov voziček Stokke Trailz. Vanj smo lahko zložili vse potrebščine, hkrati pa je bilo Jakobu v njem udobno. Igral se je igračkami in opazoval, ko pa se je utrudil, sem ga v vozičku tudi uspavala. S pomočjo senčnika je imel ves čas senco, tako da sem bila brez skrbi. Ker je terenski voziček nismo imeli težav z vožnjo po pesku in kamenčkih. Tako je bilo res veliko lažje. Si ne znam predstavljati, kako bi ga uspavala brez vozička, najbrž bi bilo veliko bolj glasno.
Na spodnji fotografiji sva z Jakobom prvič namakala nogice v vodo. Morje je bilo še dokaj mrzlo, zato se tisti dan noben od naju ni kopal. Sta bila pa starejša otroka zato toliko bolj pogumna. Aljaž je imel veliko željo, da bi se naučil plavati, a mu to letos še ni uspelo. Bo že.
Z vsakim naslednjim dnem smo bili več v vodi. V spodnjem videu pa je Jakob, ki se smeji, medtem ko se igrava v vodi (upam, da se vidi).
Z ljubeznijo, Mama.