Dojenčkov dnevnik: 6. mesec

Dojenčkov dnevnik: 6. mesec

Minilo je šest mesecev. Pol leta. Ko dojenček dopolni šest mesecev, se zaveš, da še samo enkrat toliko in bo praznoval svoj prvi rojstni dan. Nisem prepričana ali hitreje mine prva polovica leta ali druga. Obe sta lepi, polnih novih dogodivščin in prelomnic ter posebni. Večkrat omenim, da je opazovati otroka, kako se uči, odrašča in postaja samostojen, največji privilegij vsakega starša. Vsakič znova se čudim, kako je narava poskrbela za vse in hkrati se čudim tudi temu, koliko smo soodgovorni starši. V nekem trenutku se mi zdi, da je naša vloga ogromna in zelo odgovorna, spet v drugem pa imam občutek, da otroke samo usmeriš in že točno vedo, kako stvari potekajo. Še vedno ne vem ali starši učimo otroke ali oni nas, hihi. Hvaležna sem, da imam vse te čudovite trenutke zapisane in da se lahko učim tudi ob prebiranju kakšnih dogodkov za nazaj. Ućim se na podlagi njihovega razvoja, vsakodnevnih izzivov starševstva, svojih reakcij na posamezne besede in dogodke itd. Resnično priporočam pisanje v Dojenčkov dnevnik. Ne samo, da tako ohranjamo spomine žive, ampak je to lahko tudi priložnost za opazovanje naših misli, odzivov na dogodke in reševanje “problemov”.

Ta mesec je minil hitreje, kot prejšnji meseci. Hitreje kot poteka razvoj, hitreje gre čas. Jakob je vedno bolj živahen in je ves čas v gibanju, čeprav se še ne plazi in tudi kotali še ne. Močno si želi in ves čas miga z rokami in nogami, a zaenkrat ostaja položaj na trebuhu njegov najljubši. Ko tako pomislim, imam občutek, da ni bilo večjih prelomnic, pa vendar se vsaki dan zgodi kaj novega.


6. MESEC (20. okotober – 20. november)

Datum sistematskega pregleda: 21. november 2016.     Teža in velikost: 7390 g in 67,7 cm.

Kako je potekal sistematski pregled in tretje cepljenje? Tudi tretje cepljenje je potekalo brez težav in stranskih učinkov. Na sistematski pregled sva prišla en dan prehitro, kar sem ugotovila šele v čakalnici. Ta isti dan se je to zgodilo še eni mamici, zato je bila situacija v bistvu zelo smešna in na koncu sva pregled opravila kar takrat in se nama naslednji dan ni bilo potrebno vračati. Vzeli so mu kri in urin in izvidi so bili v redu. Tudi na splošno naj bi bil zdrav dojenček in sem zelo vesela, da pregled vedno opraviva brez večjih posebnosti. Čeprav v zadnjih mesecih na teži ne pridobiva veliko, je še vedno zadovoljen, zdrav in močan, kar se mi zdi najbolj pomembno. Ob cepljenju ni nič zajokal, tudi razpoloženje je ostalo enako, je pa potem takoj zaspal in si privoščil malo daljši spanec.

Kako preživljate dneve? Kakšen ritem je imel otroček v šestem mesecu? Moram reči, da sem zdaj že drugič opazila, da nanj močno vpliva polna luna. To zame sicer ni nobeno presenečenje, saj sta tudi Aljaž in Zara takrat nekoliko slabše volje in razdražljiva, ampak sem pa upala, da se bomo temu izognili vsaj pri enem družinskem članu. V času polne lune je čez dan spal nekoliko manj, kar se je zdaj uredilo. Takrat je bilo kar težko usklajevati njegovo spanje in druge obveznosti, saj je spal samo kakšne pol ure, preostanek pa je bil razdražljiv, zato sem ga imela veliko v naročju ali v nosilki. V vozičku je bilo drugače. Tam mu je vedno prijetno, se pomiri in zaspi ter lahko spi tudi več kot dve uri, če sva na svežem zraku in če voziček premikam (ja, tudi, ko greva na kavo, ga zibam sem in tja in ne (!), ne bom ga razvadila, ampak si bom samo zagotovila kakšno minuto miru, kar drugače doživim zelo redko, hihi). Tudi noči so bile takrat bolj nemirne, a zdaj je bolje. Čez dan ostaja najina rutina enaka. Zjutraj se zbudimo ob šestih in okoli pol osmih on zaspi nazaj. Kasneje spet spi pred kosilom in takrat sva ponavadi zunaj. Okoli dvanajste ure imava kosilo, po kosilu se malo igrava in nato je spet čas za popoldanski počitek. Včasih ga uspavam doma, včasih pa greva na sprehod in/ali v vrtec po otroka. Najbolj optimalno je, če spi od dveh, treh do štirih, pol petih popoldan in potem do večera nič več. Večerjo imamo ob šestih, potem se vsi uredimo in otroci zaspijo nekje do pol osmih. Kadar nisva na svežem zraku, se igrava, na tleh opazuje, kako delam, kuham ali kaj pospravljam, včasih ga imam v nosilki ali v naročju ipd. To je okviren dnevni ritem, ki se včasih spremeni, glede na počutje in spanec.

Kaj najraje počne? Kdaj je najbolj zadovoljen in umirjen? Kaj ga uspava in pomirja? Trenutno ima obdobje, ko bi želel biti ves čas v naročju ali vsaj zelo blizu mene. Ne vem ali je samo razvojna faza ali je morda povezano z rastjo zob, pa saj niti ni važno. Takšna obdobja so pogosta. Ugotovila sem, da mu je najbolj prijetno med vožnjo v vozičku, zato se čimveč sprehajava. Ko je buden in zadovoljen, rad opazuje bratca in sestrico pri igri in sodeluje po svojih najboljših močeh. Zdaj se začenja njihova prva skupna igra, v obliki listanja knjig, podajanja žog, grajenja stolpa iz posodic ipd. Uspavam ga še vedno v naročju, najraje pa spi v vozičku na svežem zraku.

Najljubša igrača: Dlesni ga vedno bolj srbijo, zato so najbolj aktualna grizala vseh možnih oblik, materialov in velikosti (Bi vas zanimalo nekaj najinih najljubših?). Še vedno so mu všeč žogice, aktualni pa postajajo tudi vsi predmeti, ki niso igrače ter oddajajo različne zvoke ali šumijo.

Najljubša pesmica/uspavanka: Trenutno mu največkrat prepevam “Ti si moj sonček”. Zelo mu je všeč tudi Medvedek DooDoo, ko predvaja uspavanke.

Kaj je bilo ta mesec najlepše? Najlepše je bilo opazovati prvo skupno igro vseh treh otrok. Lepo je videti, da ga imata rada ob sebi in da pomislita tudi na to, da bi ga v kaj vključila. Tudi čudovit izlet na Bled spada med te najlepše trenutke, saj so takšni izleti priložnost, da smo skupaj več in da se nekoliko bolj povežemo. To pomeni tudi nekaj več kompromisov, a je dobra lekcija za vse. Všeč mi je, da je Jakob zelo prilagodljiv.

Kaj je bilo ta mesec najtežje? Najtežje je bilo obdobje okoli polne lune, ko je zelo malo spal. Takrat sem bila res že utrujena in tudi z obdelavo naročil za Nosečkine in Dojenčkove dnevnike smo malo zamujali. Še dobro, da imamo tako razumevajoče in krasne stranke, hihi.

Katerih posebnih trenutkov se boste za vedno spominjali? Zavedno se bom spominjala začetka uvajanja goste hrane. Lepo jo je sprejel. Najbolj si bom zapomnila to, da mu je vsa hrana všeč in da ne dela posebnih grimas, je ne pljuva ven in vse z veseljem poskusi. No, malo že pljune ven, ko je sit, kar pa je čisto običajno.

Stvari, za katere misliš, da si jih boš zapomnil, pa si jih ne: Nikoli ne bi rada pozabila, kako smešno spi z napol odprtimi očmi in kako se v trenutku pomiri, ko ga sredi noči vzamem k sebi. Vedno, ko spi zraven mene, izžareva posebno mirnost in spokojnost.

Kaj pravita bratec in sestrica? Bratec in sestrica se čudita temu, da je že tako velik. Aljaž je najbolj vesel in ponosen, ko mu ga dam v naročju tako, da je v polsedečem položaju, naslonjen nanj. Zara ga ves čas poljublja in objema, oba pa mu rada kažeta svoje igrače in se tudi onadva igrata z njegovimi (v bistvu si jih delijo, a so Jakobove bolj “dojenčkaste”). Začudena sta bila, ko smo začeli uvajati gosto hrano, ker se jima še ni zdel dovolj velik, a jima je to, da smo skupaj za mizo zelo všeč. Poskusila sta
ga tudi hraniti, a so naredili malo preveč packarije, haha. Če je Jakob žalosten, sta žalostna tudi onadva, predvsem Aljaž.

Pomembni mejniki tega meseca: Prva gosta hrana, prehod iz košare v športni del vozička, dvigovanje trupa iz polsedečega v sedeči položaj, ko ima možnost in delanje “trebušnjakov” v ležečem položaju, z igračami in predmeti udarja tako, da oddajajo zvok in to posluša ter mu je všeč, igrače je začel metati na tla in občutek imam, da je to velikokrat nalašč, preizkuša jakost svojega glasu, zakriči in zavriska, pogleda ko ga pokličemo po imenu, se odzove na naš glas, poišče očesni kontakt ipd.

Z ljubeznijo, Mama.


Jakob ima na fotografijah oblečeno majico s pando iz Zare, v rokah pa drži svojo Mimico. Leži na igralni podlogi iz ekološkega bombaža, ki jo najdete v otroški trgovini Silly.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X