Moj Nosečkin dnevnik: 36. teden

Home / Uncategorized / Moj Nosečkin dnevnik: 36. teden

Ta teden sem si vsaki dan sproti še kaj malega pripravila, tako da imam zdaj že pripravljeno torbo za v porodnišnico, previjalno torbo za novorojenčka in vse potrebščine, ki jih bom potrebovala po porodu (objavim kmalu). Imela sem tudi zdravniški pregled, na katerem sem dobila napotnico za porodnišnico, zraven pa sem si pripravila še druge potrebne dokumente in izpolnila vse papirje, ki jih bom potrebovala po rojstvu. Čaka me še izpolnitev porodnega načrta v Nosečkinem dnevniku in pa nekaj malega še moram dopisati za našega atija, hihi. Čutim, da se bližam h koncu in sem bila kar malo nervozna ob tej polni luni, da se ne bi kaj prehitro začelo… Vsaj štirje so mi ta teden rekli, da se mi je trebušček že lepo spustil in to me je malo zmedlo. No, polno luno sem preživela, tako da čakam na maj.


36. TEDEN

Teža: 58 kg.

Obseg trebuha: 102 cm.

Kako se počutiš? Počutim se dobro. Otroček je že zelo nizko, kar je lahko tudi neprijetno, ampak me vsaj prisili v to, da malo več počivam.

Nosečniška hrepenenja: Zgodila se je ena luštna štorija, ki jo moram zapisati. Morda se spomnite, da sem, nekaj tednov nazaj, hrepenela po čokoladnih francoskih rogljičkih in se jih tudi pošteno najedla. Želja se je vrnila in nekje dva dni sem jo skušala ignorirati, potem pa sem se le vdala in poslala Tomija v trgovino. Ko se nosečnici nekaj zalušta, to ni hec, tako da si lahko predstavljate, kako sem se počutila, ko me je Tomi klical in mi povedal, da je bil v štirih različnih trgovinah in da nikjer nimajo mojih francoskih rogljičkov. Juhuuu, na koncu sem dobila navihančke s čokolado in sem se pač morala sprijazniti z njimi. Hvala Tomi! 😉

Kaj je bilo ta teden najlepše? Ta teden je bilo najlepše na zdravniškem pregledu, saj je zdravnik potrdil, da je naš Jakob počasi že pripravljen na to, da nas spozna. Z glavico je lepo obrnjen navzdol, primerne teže in vitalnega srčka. Tudi vsi ostali izvidi so v redu, tako da lahko pomirjeno uživam v zadnjih tednih.

Kaj je bilo ta teden najtežje? Pri nas je vedno posebej zanimivo, ko je polna luna, ker takrat slabše spimo in smo tudi bolj razdraženi (to velja, bolj kot ne, za vse člane družine), zato je bilo to zagotovo najtežje ta teden. Hvala bogu za sonček, da smo lahko čimveč zunaj.

Kateri dogodek tega tedna si boš za vedno zapomnila? Za vedno si bom zapomnila nestrpnost pred prihodom novega člana, ki jo zdaj že vsi čutimo, čeprav se trudimo, da o tem ne bi govorili preveč. Resnično ne veš, kdaj se bo otrok odločil priti na svet, zato je lahko to pričakovanje za starejša otroka potem skoraj malo predolgo. Zara je bila tako luštna, ko sem ji rekla, da je pa zdaj res še samo malo do rojstva. Je takoj sporočila v trebušček: “Še malo pa prideš ven, na svet, in boš videl svojo sestrico!” Človek se kar stopi. Aljaža pa je zanimalo ali bo Jakob prišel takrat, ko bodo češnje že zrele ali malo pred tem ali morda kasneje, haha. Aja pa še to, ko smo peli pesmico Metuljček Cekinček je Aljaž planil v smeh in mi rekel: “Mami, to je pa tako kot ti!” ter me potrepljal po trebuhu. Kdo ugane o čem je govoril? (“…Potem pa želodček, poln kot sodček, bil je nalit…”). Luštni so, ni kaj.

Z ljubeznijo, Mama.

X