Ne morem verjeti, da je minilo že eno leto, odkar smo nazadnje bili v Živalskem vrtu v Ljubljani. Če bi živeli bližje, bi se tja zagotovo večkrat odpravili, zdaj pa nam nekako zmanjka časa ali pa morda ni dovolj interesa. V planu je, da gremo vsaj enkrat na leto v ZOO Ljubljana in enkrat v ZOO Zagreb, kmalu pa upam tudi na Dunaj, kjer sva bila s Tomijem nazadnje tik preden sem zanosila z Aljažem.

Mirno lahko rečem, da smo tokrat doživeli enega najbolj zanimivih obiskov Ljubljanskega živalskega vrta. Ne samo, da sta zdaj otroka že tako velika, da ga oba samostojno prehodita, poznata vse živali in ju le-te resnično zanimajo, ampak smo si vse lahko tudi veliko bolj v miru ogledali in ujeli predstavitev in hranjenje slona ter morskega leva, kar je bilo vsem še posebej zanimivo. Hvaležna sem, da so nam ti prvomajski prazniki ponudili vsaj en sončen in lep dan, ki smo ga lahko preživeli na prostem. Enega najlepših v zadnjem času. Zagotovo se nam bo vtisnil v spomin tudi kot zadnji izlet pred Jakobovim rojstvom.

Tokrat je moj nahrbtnik nosil Tomi (bil je rahlo prepoln stvari, ki jih itak nismo potrebovali). Teh zadnjih nekaj dni pa me lahko še malo razvajajo, kajne? Mimogrede, otroka sta tudi letos bila navdušena nad morskima levoma in zato smo si ju šli pogledat kar trikrat, tudi ob 16. uri, ko sta bila predstavitev in hranjenje.

Aljaž je prišel na svoj račun pri plezanju po plezalih. Včasih že obupujem, ker ga ves čas opozarjam, kje lahko pleza in kje ne, zato so takšna igrala balzam za dušo, za celotno družino.

Je pa moj in mi je tako lepo, ker imava res posebno vez. Ko opazujem najin odnos, sem še bolj na trnih pred prihodom našega otročička. Le kakšen bo moj odnos z njim? Bo podoben temu, ki ga imam z Aljažem? So fantki res bolj mamini?

Drage moje pujse, popolnoma vas razumem. :D

To je nekaj naših utrinkov iz sobotnega izleta. Upam, da ste tudi vi preživeli lep dan s svojimi najdražjimi.

Z ljubeznijo, Mama.

Comment