Podaljšani vikend smo izkoristili za druženje, sprehode in družinski izlet v Logarsko dolino. Tokrat smo bili prvič skupaj v Logarski dolini in smo se za ta izlet odločili dokaj spontano. Želeli smo nekam v naravo, kjer bi se lahko sprehajali, kjer bi Aljaž morda kolesaril (to je potem odpadlo, pa še čelade smo pozabili doma), kjer ne bi bilo prevroče itd. Kljub temu, da je bila vožnja dokaj dolga, se je izplačalo. Otroci so na poti tja na srečo spali, zato je vse potekalo zelo mirno. Ko smo prispeli tja, smo parkirali pri hotelu Plesnik in si najprej pogledali slap Palenk. Še preden sva Aljažu omenila, da je v tej dolini nekaj slapov, ga je med vožnjo proti parkirišču opazil sam in začel navdušeno kričati :"Slap! Poglej slap, mami!" Oba otroka sta bila nad njim navdušena, zato smo želeli še do slapu Rinka, a nam je zmanjkalo časa (gremo v bližnji prihodnosti še enkrat). Takrat je bil Jakob še v vozičku zato smo izkoristili sprehajalno pot za invalidske vozičke, kjer sta otroka prosto tekala in lovila ravnotežje na robu poti.

Potem smo se odločili, da se odpravimo peš po poti čez gozd, zato sem si Jakoba dala v nosilko Boba 4g iz katere je najprej radovedno kukal, potem pa je zaspal in se zbudil šele, ko smo prispeli do penziona Na razpotju. Tam sta se otroka igrala na igralih, pomalicali smo, se odžejali in se odpravili še v Pravljični gozd. Priznam, da sploh nisem vedela, da obstaja in da smo ga odkrili po naključju, a sem vesela, da smo ga. V njem je 35 postaj in na vsaki postaji je ena pravljica. Vsako od pravljic spremlja kratka oukvirjena obnova z izvirnim naslovom pravljice in navedbo avtorja. Večina pravljičnih postaj je obogatena z vizualno predstavitvijo (lesene hiške, podobe junakov ipd.). Vsebina pravljice je tematsko povezana s senzorično ali motorično nalogo in z učno vsebino o gozdu. Res zanimiva izkušnja, čeprav si na žalost nismo uspeli pogledati čisto vseh postaj. Vseč mi je bilo, da sta otroka obnovila znanje o že poznanih pravljicah, jih povezala z izkušnjo v naravi, rešila naloge in hkrati spoznala še nekaj novih ljudskih pripovedk, ki jih do zdaj nismo poznali. Se bomo zagotovo še vrnili, ko bo Jakob nekoliko večji.

Po obisku Pravljičnega gozda smo se odpravili peš do avtomobila in počasi proti domu. Na cesti je bila kar gneča in otroci tokrat niso spali (je bila mami bolj utrujena, kot oni), zato smo se večkrat ustavili in domov prispeli kasneje, kot smo pričakovali. Kljub temu je bil lušten izlet, ki vam ga zelo priporočam.

Z ljubeznijo, Mama.

2 Comments