Današnji članek sem napisala kmalu po tretjem porodu za portal Nosečka Mg. Kljub temu, da je od tega že osem mesecev, so občutki še vedno takšni in zelo močni. Včeraj sem postala teta in ne bi mogla biti bolj ponosna na svojo sestro in na njeno novo družinico. Spomnila sem se na te besede in jih danes poklanjam njej in vsem novopečenim mamam. <3
Prvič nosečke me večkrat vprašajo, kako se bodo počutile po porodu. Zanima jih, če bodo lahko normalno skrbele za svojega novorojenega otročka ali jih bo morda preveč bolelo, kako dolgo bodo potrebovale za okrevanje po porodu, če bodo utrujene in če bodo takoj začutile ljubezen in povezanost do svojega otroka ipd. Tudi jaz sem se spraševala enaka vprašanja in se o tem pogovarjala s svojimi prijateljicami. Še v tretje me je skrbelo ali bom zmogla in ali bom tudi Jakoba imela enako rada, kot imam Aljaža in Zaro. Poskušala sem se spomniti vseh občutkov, ki te preplavijo po porodu in se pripraviti na vse kar me čaka, ampak dejstvo je, da popolnoma pripravljen ne moreš biti nikoli, četudi je za tabo že toliko različnih izkušenj. Porod je resnično zmenek na slepo in z veseljem lahko potrdim, da se konča z ljubeznijo na prvi pogled.
Če bi me zdaj vprašali, kako se počutim, bi vam odgovorila, da sem utrujena in zaljubljena. Saj ne vem ali naj dam na prvo mesto besedo zaljubljena in šele nato utrujena ali obratno, hihi. Takšno je pač življenje novopečenih mamic. V enem trenutku se nam zdi, da ves čas samo dojimo, previjamo pokakane plenice in poslušamo nerganje starejših otrok ter smo od tega že neskončno utrujene. V nekem drugem trenutku pa pogledamo svoje otroke, k sebi stisnemo toplo štruco, ki diši po našem mleku in je del nas ter si ne moremo zamisliti bolj popolnega življenja. Zaljubljena sem v njegov vonj in v njegove majhne prstke. Ko ga previjam, si ne morem pomagati, da ga ne bi poljubljala po majhnih stopalih in božala po okroglem trebuščku. Obožujem različne grimase, ki jih dela na svojem, nekaj dni starem, obrazu in zvoke, ki jih spušča, ko odkriva ta svet. Čez nekaj let bom pozabila na vse neprespane noči in na utrujenost, v mislih pa mi bodo ostali polnočni nasmeški na njegovem mirnem obrazu in občutek njegove bližine. Danes ponoči, ko sem ga že drugič zaporedoma previjala, ker se je pokakal do ušes (in zraven pokakal še mene in del moje rjuhe), me je pogledal naravnost v oči in mi podaril najlepši nasmešek, ki sem jih kadarkoli videla. Bilo je tako pristno in iskreno (pa čeprav najbrž nezavedno), da sem se v trenutku spomnila še vseh najlepših nasmeškov Aljaža in Zare ter pozabila na svojo utrujenost in na vse težke trenutke. Materinska ljubezen je res nekaj posebnega in se ne more primerjati z nobenim drugim občutkom, ki ga poznam.
Tako da, draga mamica in nosečnica, zagotovo bodo trenutki, ko boš utrujena in razdražena ter boš potrebovala nekaj minut samo zase. Morda boš kdaj pomislila tudi na to, da vsega ne zmoreš sama in da si slaba mama. Zapomni si, da so vsi ti občutki po porodu (in tudi kasneje) normalni in da nisi sama. Tudi jaz sem utrujena in imam slabe dni. In vem, da bo minilo. Če dobro premisliš, je vloga mame nekaj najbolj čarobnega, kar boš kdaj koli doživela in najpomembnejša stvar, ki jo boš v življenju naredila. Otroci še prehitro zrastejo in postanejo samostojni, zato poskušajmo živeti tukaj in zdaj ter uživati v njihovi bližini. Zmoremo.
Z ljubeznijo, Mama.
Na fotografijo naju je ujela Nika iz NLP Studia, kjer smo skupaj naredile nekaj fotografij za Nosečkin in Dojenčkov dnevnik in tudi za spomin. Ne morem verjeti, da je tudi moja mlajša sestra postala mama!