Kako poteka naš tipičen dan?

Kako poteka naš tipičen dan?

Večkrat sem pisala o tem, kako pri nas izgleda večerna rutina in kako spanje, ampak nikoli pa še nisem pisala o tem, kako poteka naš tipičen družinski dan. Veliko je odvisno od tega, ali je čez teden ali med vikendom, pa tudi od tega, kakšno je vreme ali smo zdravi ali morda bolni ipd. Najprej bom na kratko zapisala, kako izgleda naš dan med tednom, saj je (razumljivo) krajši in nato še, kako izgleda vikend. Gre za našo rutino in ritem, kot smo ga navajeni že od nekdaj. Iz leta v leto se morda spreminjajo kakšne malenkosti, po večini pa ostaja enako in tako nam odgovarja. Marsikomu ni všeč, da gremo spat tako hitro in se zbudimo tako zgodaj, a takšni pač smo.

Naš delovni teden:

Otroci se vstanejo okoli šeste ure zjutraj in kaj hitro po tem začnemo dan. Jaz pripravim njihova oblačila in previjem ter oblečem Jakoba, Aljaž in Zara se oblečeta sama, Tomi pa se uredi za v službo. Pred odhodom jima Tomi umije zobke, jaz občasno pripravim še kakšne potrebščine za zraven in nato se oblečejo, obujejo ter odpravijo. Med vsem tem se otroka ponavadi že igrata, rišeta in/ali bereta knjige. Včasih tudi jaz kaj preberem, čeprav mi ponavadi, ob tako zgodnji uri, ravno ni do branja in že komaj čakam na prvo kavo, haha. Ko odidejo je čas za Jakobov prvi spanec, zajtrk, pisanje, odgovarjanje na elektronsko pošto, malico in igro z Jakobom, spanje oz. sprehod, odhod po opravkih, kosilo in nato spet spanje oz. sprehod ter odhod v vrtec po Aljaža in Zaro. Včasih grem po njiju jaz (najraje peš), včasih pa Tomi. Domov pridete nekje med drugo in četrto uro popoldan in takrat imamo popoldansko malico. Zatem se otroci igrajo, midva kaj pospraviva in jih občasno tudi vključiva v pospravljanje, delanje večerje ipd. Ko jima igra postane nezanimiva, preberemo kakšno knjigo, ustvarjamo, rešujemo naloge iz Revije Zmajček ipd. Ko so dnevi daljši in toplejši, smo radi po vrtcu še zunaj, na dvorišču, na sprehodu ali na igralih. Ob šestih je večerja. Večerja je ponavadi kaj bolj na hitro, recimo mlečni gris, razne kaše, jogurti, testenine, juhice, domača pica, kruhki, jajčka, palačinke itd. Po večerji sledi naša večerna rutina, o kateri sem pisala TUKAJ.

Naš vikend:

Vikende radi izkoristimo za kakšno potepanje, obiske in izlete, a čez zimo je tega manj, zaradi vremena (in zadnji čas, tudi zaradi bolezni, žal). Otroci se tudi čez vikend vstanejo okoli šeste ure in to mi ustreza, ker sem jutranji tip človeka. Takrat otrokoma naredim risanko, sebi pa skuham kavo in naredim zajtrk ter si vzamem nekaj minut za pregled novic, branje kakšnih blogov in člankov ipd. Tomi ni ravno jutranji tip, zato raje poleži, Jakob pa mi med tem dela družbo in zajtrkuje z mano (in pa vsake toliko pokuka še risanko, čeprav nisem pristas tega, da dojenčki gledajo risanke, a je to težko izvedljivo, kadar imaš več otrok in potem se tolažim da je samo nekaj minut med vikendi). Ko otroka pogledata risanko, se mi pridružita, Tomi pa skoči pod tuš ali pa pomije posodo, ki je ostala od večerje in zajtrka. Ko se najemo, otrokom pripravim oblačila. Aljaž in Zara se oblečeta sama, jaz pa oblečem Jakoba in skočim pod tuš ter uredim še sebe. Če se nimamo namena odpraviti nikamor, poteka vse nekoliko počasneje in se otroka vmes še igrata. Okoli osmih je potem zadnji čas, da Jakob odspi svojo prvo rundo spanja. Jaz se medtem do konca uredim, če mi prej ni uspelo, kaj pospravim in dokler se Jakob ne zbudi, z otrokoma preberemo še kakšno knjigo in začnemo pripravljati malico. Če sem iskrena, se mi velikokrat zdi, da bi lahko bila ves čas v kuhinji. Najprej zajtrk, potem so žejni, pa je že malica, spet žejni, pa še kakšen čaj si skuhamo in potem že kosilo itd. To je enako, kot z oblačili. Ni konca pranju in ni konca kuhanju, haha. Za malico imamo sadje, Jakob pa ima sadno kašico oz., ker že lepo je koščke, tudi njemu ponudimo banano, krhlje hruške, kakšne rozine in drugo sadje, ki ga lahko je. Po malici se otroka igrata, skupaj kaj preberemo, Jakob je morda spet zaspan in ga uspavam in potem jaz začnem s kuhanjem kosila. Ker tudi Aljaž in Zara še potrebujeta nekaj počitka (čez dan ne spita več), s Tomijem preberejo kakšno knjigo, zgodbico, pravljico ali otroško revijo. Včasih tudi rišeta in rešujeta naloge, da čimbolj v miru dočakamo kosilo. Kadar kuham kaj takega, pri čemer lahko sodelujeta, je v kuhinji še posebej lepo. Rada lupita krompir, režeta določeno zelenjavo ter umivata solato ipd. Zadolžena sta tudi za pripravo mize. Kosilo imamo okoli 12. ure. Po kosilu se ponavadi odpravimo na svež zrak (posodo včasih na hitro zložimo v pomivalni stroj ali pa jo pustimo za zvečer, če je zunaj res lep dan). Včasih gremo na sprehod po našem naselju, spet drugič v mesto, v park, na otroška igrala ali pa gremo na obisk k mojim staršem, kjer se igramo na dvorišču ali, v primeru slabega vremena, v hiši. Takrat Jakob odspi svojo zadnjo rundo spanja. Popoldansko malico imamo včasih zraven, spet drugič pa smo do te ure (okoli 15.h, 15.30h) že doma. Tudi za popoldansko malico imamo sadje, ki mu včasih dodamo še prepečenec, krekerje, tudi piškote, kakšen jogurt, ovseno kašo, puding ipd. Takrat smo že vsi nekoliko utrujeni in najraje malo posedimo, se igramo kakšno družabno igro, sestavljamo sestavljanke ali zlagamo kocke. Kadar imava s Tomijem delo, otroka najraje rišeta, ustvarjata po svoje in se igrata, Zara v kuhinji, Aljaž pa z avtomobilčki. Jakob najraje opazuje in ponavlja za njima. Kadar jima postane dolgčas, si rada delata razna skrivališča, šotore in tunele in se skrivata. Takšna igra se hitro preveč razživi, zato je nujno, da smo čimveč časa zunaj, da lahko porabita vso svojo energijo. Če te možnosti ni, ju poskušava zamotiti tako, da skupaj kaj pospravimo in tako, da dobita vsak svojo nalogo ali pa jima dava na izbiro dve igri, med katerima lahko izbereta, in se igrata. Kadar je dež najraje ustvarjamo skupaj in se lotimo česa zahtevnejšega oz. nečesa, kar traja dlje časa, da nam dan hitreje mine. Za Jakoba takšne stvari še niso zanimive. Zara je pri takšni starosti že z veseljem čečkala po papirju in gnetla domači plastelin, Jakob pa se raje igra po svoje ali v mojem naročju opazuje dogajanje, bere slikanice ipd. Ob šestih je večerja. Tudi ob vikendih imamo preproste večerje. Včasih nam ostane še kaj od kosila in samo dokuhamo kakšno prilogo, spet drugič se lotimo skupne priprave večerje, tretjič pa jo skuham sama, medtem ko se oni igrajo. Po večerji sledi rutina, ki sem jo omenila že zgoraj.

Na fotografijah izdelujemo srčke (in ja, Aljaž ima na vratu tattoo, spet). Valentinovo popoldne smo izkoristili za ustvarjanje. Prijateljica je s svojima hčerama ovijala rdečo volno na srčke iz kartona in ker je izpadlo zelo luštno, smo se tega lotili tudi mi. Moram reči, da ni bilo enostavno, kot je izgledalo in da naši srčki niso bili pol tako lepi, kot njihovi, zato jih tudi nisem objavila. Je bilo pa vseeno luštno. Jakob je fotografiran v tunelu, ki ga je odkril pred časom, in ki mu trenutno predstavlja višek zabave, haha.

Takšen je naš vsakdan. Preprost in skorajda že dolgočasen.

Z ljubeznijo, Mama.

X