Že dolgo časa sem razmišljala o tem, da bi pripravila nekaj objav, v katerih bi odgovorila na najpogostejša vprašanja, ki sem jih dobila v zadnjih treh letih (ja, tako dolgo že obstaja moj kotiček na spletu, ravno med poletjem ima rojstni dan). Poletni dnevi so kot nalašč za nekaj pavze in za kakšno bolj sproščeno objavo, zato je danes tukaj prva v vrsti FAQ (frequently asked questions) objav in govori o bloganju in mojem delu. Hvala vsem, ki ste mi posredovali vprašanja in vsem, ki me prebirate. Morda boste danes izvedeli kaj novega o meni, mojem delu in bloganju na splošno.
Kdaj in zakaj si začela z bloganjem? Z bloganjem sem začela tri leta nazaj, o tem pa sem pred tem razmišljala že nekaj let in občasno pisala samo zase. Ključni razlog je bil ta, da sem od nekdaj rada pisala in svoje misli, dogodke iz življenja, občutke in izkušnje veliko lažje izrazila v obliki pisane besede, kot ustno. Želela sem ohraniti spomine zase in za svojo družino, hkrati pa sem želela deliti stvari, za katere se mi je zdelo pomembno, da se delijo in da se o njih govori. Še bolj me je spodbudilo to, da sem bila takrat na porodniškem dopustu, ki se je počasi bližal h koncu, jaz pa sem želela početi nekaj takšnega, pri čemer bi se počutila koristno. Bloganje je takrat postalo moj hobi, kanal preko katerega sproščam svojo ustvarjalnost, komuniciram z drugimi mamicami in tisto nekaj, kar me navdihuje in osrečuje. Po treh letih lahko rečem, da še vedno pišem iz srca, iz lastne želje po pisanju in ustvarjanju ter da se ni dosti spremenilo, kljub razvoju bloganja na slovenski sceni, saj sem že od nekdaj točno vedela, kakšen blog si želim in samo nadaljujem v smeri, ki sem si jo takrat začrtala. Upam, da se vse zapisano čuti tudi ob prebiranju.
Kako sploh začneš pisati svoj blog? Kaj moraš storiti? Za pisanje bloga ne potrebuješ posebnega znanja. Najprej moraš vedeti, o čem bi rad pisal in na kakšen način, preko katerih kanalov boš iskal bralce in z njimi komuniciral, kako pogosto boš objavljal ipd. Svoj blog lahko postaviš na različnih platformah, recimo WordPress ali Blogger. Tam izbereš željeno temo in ga oblikuješ po svojih željaš, se predstaviš in začneš pisati (če se želiš s tem resno ukvarjati je dobro že na začetku investirati v kvalitetno spletno stran, lastno domeno ipd.). Če pišeš iz srca in iz lastnih izkušenj, ti tem zagotovo ne bo zmanjkalo, bralci pa bodo to začutili in se s tabo z veseljem poistovetili. Iz bloganja nisem nikoli delala nobene posebne znanosti. Sledila sem svojim občutkom, pridno pisala, vse ostalo pa je prišlo samo od sebe. Večkrat razmišljam o tem, da bi lahko kaj naredila drugače, še bolje, morda malo bolj premišljeno, ampak to nisem jaz. Že mora biti tako, kot je.
Koliko časa ti bloganje vzame? Zelo pogosto je zmotno prepričanje o tem, da je biti bloger čisto enostavno, da ni potrebno veliko dela in truda, da ne vzame dosti časa in da gre v bistvu za lahek zaslužek s fotkanjem selfijev ipd. Moram reči, da je večina ljudi presenečenih, ko vidi in sliši, koliko truda se dejansko skriva za vsemi objavami, ki jih blogerji pišemo in potem delimo še na družbenih omrežjih. Trudim se, da napišem vsaj tri objave na teden (in še dva dodatna članka za spletne strani, kjer sem gostujoča blogerka), kar pomeni pet dni “brainstrominga” idej za objave, pripravo materiala, izvedbo (recimo v primeru, da gre za objavo o ustvarjanju, družinskem izletu, dogodku ipd.), fotografiranje, obdelavo fotografij, pisanje, občasno tudi iskanje raznih mnenj, izkušenj, virov ipd. Po vsem tem je potrebno objave še deliti na Facebook-u, Instagramu, jih razposlati po “newsletter-ju”, jih primerno označiti, odgovarjati na komentarje, na sporočila in elektronsko pošto in deliti na strani, kjer bi objave lahko komu koristile. Za eno objavo to pomeni zagotovo en delovni dan dela, torej približno osem ur. Resda ni vsaka objava tako obsežna, da ni vedno 20 fotografij in da se da tudi bolj na komot, ampak jaz imam rada daljše objave, veliko fotografij, preverjene informacije in sem dokaj natančna, zato se objavam res posvetim. Včasih pride kakšna ura dela manj, spet drugič več. V zadnjih treh letih sem skoraj vse te objave napisala brezplačno, veliko izdelkov, ki jih v objavah omenjam pa sem izbrala sama in jih omenila zato, ker sem v tem videla koristno informacijo za mamo, ki me prebira in ne zato, ker bi za to bila plačana. Objave, ki so nastale v sodelovanju s podjetji, so večinoma kompenzacijske narave. To, da sem v zadnjih mesecih naredila tudi nekaj plačanih objav, je zame samo potrditev, da delam dobro in da se moj trud obrestuje, izdelke pa bi v večini primerov uporabljala v vsakem primeru, saj sem pri izbiranju podjetij, s katerimi sodelujem, premišljena.
Kdaj najdeš čas za pisanje objav? Objave pišem, ko otroci spijo in občasno čez dan, ko mi ostane kaj časa, preden odhitim v vrtec, če se mi slučajno porodi kakšna ideja med otroško igro ipd. Trenutno je ura 22.10, hihi.
Kaj o bloganju misli tvoja družina? Nič kaj dosti, hihi. Zelo dolgo je za moj blog vedel samo moj mož, saj nisem oseba, ki bi o svojem delu in hobijih razlagala na dolgo in široko. To, da pišem, se mi nikoli ni zdelo nič posebnega, v svojih objavah pa jih ne izpostavljam (govorim o starših, bratu in sestri, babicah in dedkih itd.). Zdaj me podpirajo, občasno kaj preberejo, predvsem pa me imajo radi in mi vedno stojijo ob strani, kar bi bilo enako tudi, če bloga ne bi pisala.
Kako se soočaš z izpostavljenostjo sebe in otrok? Iskreno mislim, da nihče od nas ni pretirano izpostavljen. Sama postavim mejo glede vsebine svojih objav in fotografij, ki jih objavim in dokler je nam tako v redu in se v tem počutimo domače, pa naj bo tako. Ne iščemo pozornosti, skrivamo pa se tudi ne.
Katera blogerka je tvoja vzornica? Katere bloge najraje prebiraš? Posebne vzornice nimam, je pa nekaj blogov, ki jih rada prebiram in ki me navdihujejo. Ker velikokrat nimam časa, da bi prebrala vse, se orientiram po Instagramu, kjer sem na tekočem preko luštnih fotografij, občasno pa potem kliknem tudi na kakšno povezavo. Na tem mojem seznamu so slovenske Mami blogerke (del njih sem tudi sama), ki me navdihujejo in podpirajo, nekaj slovenskih lepotnih in modnih blogerk, ki jih občudujem predvsem zaradi zelo estetsko dovršenih blogov, odličnih profesionalnih fotografij in njihovega povezovanja z različnimi podjetji ter nekaj tujih lifestyle in družinskih blogov.
Na kakšen način sodeluješ s podjetji? S podjetji sem do pred kratkim sodelovala večinoma preko kompenzacij. V zameno za določen izdelek, ki sem ga preizkusila, sem napisala oceno izdelka in ga predstavila svojemu krogu bralcev (če se mi je izdelek zdel dober in tega vreden). Z določenim številom ogledov in dosegom objav, kompenziranje ni več smiselno in zaželjeno. Zakaj? Kot sem že omenila, gre v pisanje naših objav (in v vse, kar sodi zraven) ogromno truda in dela, naše objave pa so napisane realno in iz lastne izkušnje ter dosegajo ogromno število ljudi. S tem, ko raste naša spletna stran in naš doseg, pa rastejo tudi naši stroški in količina vloženega dela, zato res ni smiselno, da pišeš za nekoga, ki tvojega truda ne želi plačati in ti s tem omogočiti, da pokriješ stroške in nadaljuješ s pisanjem (in kupiš kakšen paket plenic, haha). Podjetja s katerimi sodelujem izbiram kritično in vsak teden zavrnem ponudbo ali dve ter se odločim samo za tiste, ki se mi zdijo smiselne in kakovostne ter se že vnaprej dogovorim o tem, da bom v objavi napisala svoje lastno mnenje in izkušnjo v povezavi z izdelkom ali storitvijo. Ni strahu pred tem, da bi vas s svojimi objavami zavajala, zaradi plačila (vse napisano velja za 90% bloge
rjev; zavrne se veliko nesmiselnih ponudb).
Se da z bloganjem v Sloveniji zaslužiti? Koliko zaslužiš ti? Kot sem napisala zgoraj, se z bloganjem v Sloveniji da zaslužiti (zaslužek je povečini in tudi v mojem primeru, predvsem posreden), a vseh položnic najbrž ne bo plačalo. Veliko je odvisno od tega, kakšen doseg ima tvoj blog, o katerih temah pišeš, koliko si zanimiv za podjetja, koliko ti je to sploh v interesu, koliko časa in truda vložiš v bloganje (pa tudi denarja) itd. Ta pot ni lahka, možnosti za zaslužek pa so različne, zato bi o tem lahko napisala še kaj več, pa scene ne poznam tako dobro in raje ne bom.
Je bloganje tvoja služba? Bloganje ni moja služba, čeprav mi včasih vzame toliko časa, da bi lahko počela samo to, haha. Je pa moja služba neposredno povezana z mojim blogom in včasih res težko ločim, kdaj delam in kdaj imam prosti čas. Zame je to način življenja in dolgo časa sem o tem samo sanjala, zato zdaj z velikim ponosom živim svoje sanje. Delam, blogam in se trudim čim več časa preživeti s svojo družino ter jih v vse to vključiti.
Kaj je tvoja služba in kaj sploh počneš? Zaposlena sem kot vodja marketinga na podjetju, ki sva ga dve leti nazaj ustanovila skupaj z možem. Prodajava tiskovine za nosečnice, mame in otroke (trenutno so to Nosečkin dnevnik, Dojenčkov dnevnik, Malčkov dnevnik in Spominske kartice). Na podjetju skrbim za komunikacijo s strankami, poslovnimi partnerji in mediji, upravljam družbena omrežja, urejam marketinške zadeve, sprejemam in obdelujem naročila itd. V ozadju je ogromno nekega dela in truda, načrtovanja vsebin za dnevnike in rokovnike, pisanja in pripravljanja materialov in še in še, tako da se včasih počutim, kot deklica za vse, in čisto vse počnem z največjim veseljem. Tudi kuham kavo, haha.
Kako dolgo nameravaš vztrajati z bloganjem in pisati? Dokler bom pisala z veseljem, bom zagotovo nadaljevala. Sem oseba, ki mora ves čas nekaj migati in početi in nima smisla, da bi se omejevala. Takšna sem in vem, da bo vedno nekaj, o čem bom lahko pisala.
Kje najdeš motivacijo in navdih? Motivacijo in navdih najdem v vsakodnevnem življenju, v naših skupnih družinskih trenutkih in dogodivščinah, med pogovori s prijateljicami, ob opazovanju otrok, med prebiranjem knjig ipd. Redko se zgodi, da mi zmanjka idej za pisanje. Največkrat je preveč idej in premalo časa.
Po čem se razlikuješ od drugih blogerk? Težko se je označiti z nekimi etiketami. Morda imam nekoliko bolj umirjen način pisanja, nimam odmevnih naslovov, ne znam pretiravati in vedno iščem teme, ki so za bralce koristne iz vsaj enega vidika.
Z ljubeznijo, Mama.
Foto: NLP Studio.