Jakob je dopolnil devet mesecev in jaz počasi že odštevam tedne do konca porodniškega dopusta. Ta dva meseca bosta zagotovo minila hitreje, kot bi želela. Na koncu vsake porodniške se mi poraja ogromno vprašanj in skrbi. Jakob postaja vedno bolj samostojen in vem, da mu bo tudi v varstvu lepo, a vseeno to za naju pomeni konec nekega lepega obdobja. V mislih mi odzvanjajo vprašanja v smislu: “Ali je pripravljen na vstop v vrtec?”, “Ali mu bo tam všeč in se bo dobro počutil?” in “Kako bo prenesel spremembe?”. Pa tudi vprašanja kot so: “Ali sem z njim preživela dovolj kvalitetnega časa?”, “Ali sem ga naučila vse potrebno in je njegov razvoj primeren ter dobra odskočna deska za naprej?”, “Ali sva bila dovolj zunaj, na svežem zraku?”, “Ali sva dovolj časa izkoristila za brezskrbno poležavanje in crkljanje?” ipd. Ne glede na to, koliko smo z otroci in koliko svojega časa jim namenimo, se vedno najde kakšen dvom ali slaba vest. Najbrž je vse skupaj del tega obdobja, a vem, da bom zadnja dva meseca še bolj izkoristila vsak najin skupni trenutek.
9. MESEC (20. januar – 20. februar)
Teža in velikost: 71,2 cm in 8220 g. Na sistematskem pregledu je bilo vse v redu.
Kako preživljate dneve? Kakšen ritem je imel otroček v devetem mesecu? Ta mesec je bil Jakob zdrav in lahko rečem, da se je to poznalo na njegovem počutju, zato so najini dnevi potekali dokaj umirjeno. Proti koncu meseca se je nekoliko več pritoževal , ker so mu začele rasti zgornje enke (predvidevam vsaj), a njegov ritem je še vedno enak in tudi na njegovo spanje to zaenkrat še ni vplivalo. Spi približno trikrat na dan po 30-45 minut ali pa dvakrat na dan po uro, uro in pol (če je v vozičku). Prva runda spanja je zjutraj okoli pol osmih in je najkrajša ter ravno prav dolga za mojo kavo. Potem pa spi še pred kosilom in po kosilu. Okoli treh se zbudi in je buden do nočnega spanja, ki se začne okoli sedme ure zvečer. Nočno spanje je poglavje zase, saj še vedno nima ustaljenega ritma.
Kaj najraje počne? Kdaj je najbolj zadovoljen in umirjen? Kaj ga uspava in pomirja? Trenutno je v obdobju, ko zelo rad oponaša naše početje. Opazuje Aljaža in vozi avtomobilčke. Opazuje mene, ko ga hranim, in se trudi oponašati gibe z žlico in opazuje Zaro, kako pleše in miga tudi sam. Najraje ponavlja gibe z rokami, prstki, miga z glavo, tako kot mi in odpira usta ter kaže jezik. Včasih mu kakšna stvar ne uspe, kot bi želel, a je vseeno zelo simpatičen in lepo napreduje ter vztraja. Najbolj zadovoljen in umirjen je v družbi in med igro z Aljažem in Zaro, tudi zunaj je zelo rad in z veseljem opazuje avtomobile in drugo dogajanje. Uspava in pomirja ga nežna glasba, dojenje, nošenje ter vožnja v avtomobilu in vozičku. Glede tega se ni veliko spremenilo.
Najljubša igrača: Avtomobilčki.
Najljubša pesmica/uspavanka: Trenutno nima ene najljubše, ampak uživa pri vseh, ki so poskočne in pri tistih, kjer se zraven kaže določene gibe, recimo “Ko si srečen”.
Kaj je bilo ta mesec najlepše? Nič se ne more primerjati s trenutki, ko pokaže ljubezen in veselje. Tako pristno in iskreno se stiska k meni, Tomiju in bratcu ter sestrici, da so to zagotovo najlepši trenutki povezovanja in igre. Zelo lepo je bilo tudi v Termah Ptuj, kjer se je prvič kopal in na otvoritveni povorki, ko je prvič opazoval vse maske, a mu najbrž ni bilo nič jasno, haha.
Kaj je bilo ta mesec najtežje? Daleč najtežja stvar zame je, da je zelo občutljiv glede prehrane in ima alergije. Alergije so trenutno potrjene samo preko bioresonance, a sva dobila napotnico za alergologa. Kakorkoli že, potrjeno ali ne, vidim, da mu določena hrana sploh ne ustreza in da ima velikokrat težave s prebavo, kar povzroča tudi slabo počutje, razdražljivost in jok. Težko mi je, da moram to preživljati že tretjič in da je okolica do tega še vedno tako kritična. Tudi jaz bi si želela, da bi lahko moj otrok (in jaz) jedel vse po vrsti in da bi lahko kdaj v miru jedli tudi zunaj ali si zadevo kako drugače olajšali (prehrana pri babicah, na obiskih, v vrtcu), a pač ne gre, ker vem in vidim, da otroku s tem škodim. Upam, da mu bodo tudi za v vrtec predpisali strogo dieto in da se bo zadeva normalizirala. Redko govorim o tem, a ta mesec sem imela s tem veliko skrbi in sem res žalostna.
Katerih posebnih trenutkov se boste za vedno spominjali? Za vedno se bomo spominjali, kako velik preskok v razvoju je naredil Jakob in kako je kar naenkrat začel slediti naši igri in se zabavati z nami. Med igro je veliko bolj aktiven, kot je bil. Jaz se bom zagotovo spominjala tudi njegovega prvega “mama” obdobja. Zadnje tedne je najraje v mojem naročju in se težko privadi na tuje osebe in prostore. Kadar ga želi prijeti kdo drug, se me močno oklene in če ga slučajno odložim, odločno in glasno pokaže, da mu to ni všeč. V poštev pride le še ati, vsi drugi pa bodo mogli počakati, da obdobje mine (jupi, zdaj še k frizerju in na nohte ne morem sama, haha). Pa saj to je po eni strani zelo lepo, kajne?
Stvari, za katere misliš, da si jih boš zapomnil, pa si jih ne: Kadar ga ne muči kakšen virus ali rast zobk, ima zelo dober apetit, koščki mu ne delajo večjih težav in zelo rad je sam, z roko, recimo banano, košček hruške, makarončke, kruh ipd. Rad opazuje čez okno. Imamo velika okna in se lahko priplazi zraven, si sam umakne žalozije in takoj opazi avtomobile, ptice, ki letajo, liste, ki jih premika veter idr. Malenkosti in majhne stvari ter predmeti ga zelo pritegnejo. Všeč mu je bolj živahna, divja igra. Kadar vidi bratca, ki skače in meče žogo ali kaj podobnega, začne tudi sam hopsati in metati stvari okoli sebe in to mu je blazno smešno. Rad ima predmete in igrače, ki oddajajo zvok in ga tudi sam rad proizvaja z različnim predmeti, ki jih najde. Vsaki dan mi podari ogromno poljubčkov
Kaj pravita bratec in sestrica? Bratec in sestrica ga imata zelo rada in se z njim rada igrata, a krajši čas, ker so njuni interesi malo drugačni. Aljaž mu z veseljem pokaže svoje avtomobilčke ali z njim zgradi kakšen stolp. Kadar je zatopljen v igro in ga Jakob “moti” pa me takoj pokliče in me prosi, da ga odnesem v drugo sobo, haha. Zara ima drugačen način igre z Jakobom. Po večini se do njega obnaša, kot da je njen dojenček in zna biti zelo pokroviteljska. Igra se, da ga hrani, obuva mu nogavičke, boža ga in stiska in mu obcasno pokaže kakšno knjigico ter se igra, da je njegova vzgojiteljica. Včasih ga stisne malo preveč ali pa kaj odrine, a nič posebnega. Če kdo pokaže oz. občuti tekmovalnost med sorojenci in ljubosumje, je to Zara.
Pomembni mejniki tega meseca: Začne mahati “pa-pa”, pokaže kje je lučka, kako je velik, obvlada pincetni prijem, pokaže “Križ, kraž Kralj Matjaž”, se obdrži v bočnem sedu in za kratek čas samostojno sedi, če ga posedemo (se ne posede samostojno in se še ne kobaca), oponaša vožnjo z avtomobilčkom “brrrrr”, z glavo poišče mene, Tomija, Ajaža in Zaro, ko ga vprašamo po nas, udarja z dvema igračama druga ob drugo, pleše in miga na glasbo, loči poznane od nepoznanih oseb in doživlja ločitveno stisko.
Z ljubeznijo, Mama.
Jakob je tokrat fotografiran z igračko Nookums, ki je hkrati tudi držalo za dudico. Zelo je simpatična in mehka in Jakob jo je takoj vzel za svojo, čeprav jo je dobil šele pred kakšnim mesecem. Mi je res žal, da je niso imeli že ob njegovem rojstvu, ker bi skupaj z dudico, ki paše nanjo (Hevea recimo ne) lahko bila ena njegovih prvih igračk in ninic in bi se z njo zagotovo lepo potolažil. On ima kužka, na voljo pa so tudi motivi drugih živalic. Če vam je všeč, za vašega novorojenčka ali dojenčka, lahko pokukate v trgovino Ajatutaja, kjer najdete tudi Nosečkin in Dojenčkov dnevnik.
Jakob je oblečen v majico iz Zare (ta gorčično rumena barva mi je zelo všeč in jo vedno rada izberem zanj), hlače so Blackbear&Whitebear, copatki pa so Mia&Mika. Igralna podloga, ki trenutno služi le še fotografiranju, je iz otroške trgovine Silly.