Kako v resnici izgleda dan “mami blogerke” in zakaj se trudim biti čimveč “offline”

Kako v resnici izgleda dan “mami blogerke” in zakaj se trudim biti čimveč “offline”

Ko sem pred dobrima dvema letoma in pol začela z bloganjem, je bilo vse skupaj še zelo nedolžno. “Mami blogerk” ni bilo veliko, blogerska scena je bila v nastajanju in vse skupaj je potekalo zelo lahkotno. Blog je postal moj kotiček v svet, saj sem bila na porodniškem dopustu in sem nujno potrebovala stik z drugimi mamicami (ne samo na spletu, ampak tudi). Koristilo mi je, da imam nekaj za sproščanje svoje ustvarjalnosti in da nisem “samo mama” ter da se počutim koristno. Vesela sem, da je bloganje postalo moj hobi in se počasi spreminja v nekaj več. Je pa ta “nekaj več” zraven prinesel tudi nekaj več obveznosti, odgovornosti, pa tudi več priložnosti in možnosti za ustvarjanje. Preko bloga sem spoznala veliko prijetnih mamic, žensk, podjetnic, pa tudi ljudi, ki stojijo za večjimi podjetji. Dobila sem priložnost soustvarjati nekaj luštnih projektov in ob vsem tem se zelo zabavam ter želim, da tako tudi ostane. Nisem čisto prepričana, kam me bo pot vodila, a v tem letu se mi bo zagotovo uresničila še kakšna druga želja. Upam, da tudi tista o zaposlitvi. Hmmmmm, ampak imam pa še eno željo. Morda bo komu čudno, spet drugim smešno in tretjim razumljivo ali pa celo brezvezno. Ohraniti prioritete. V prvi vrsti želim ostati mama svojim trem navihancem in jim posvetiti čim več svojega časa. Sliši se enostavno, a ni. Življenje “mami blogerke” je polno tehnologije, uporabe različnih aplikacij, odgovarjanja na elektronsko pošto in luštna zasebna sporočila ter drugih opravil, ki sodijo zraven. To pomeni ogromno časa preživetega za računalnikom in telefonom ter osebne discipline, ki ti omogoča, da vsega tega ne počneš v času, ki ga preživljaš s svojimi otroki.

Offline is the new luxury. Gre za stavek, ki sem ga pred dnevi opazila med brskanjem po Instagramu in ki je v popolnosti opisal moje občutke zadnjih nekaj mesecev. Hvaležna sem za svoj kotiček na spletu in moram reči, da mi je pisanje bloga v življenje prineslo ogromno pozitivnih izkušenj, novih poznanstev in novega znanja. Če ne bi bilo sodobne tehnologije, svetovnega spleta, pametnih telefonov in različnih aplikacij, bi ostala prikrajšana za marsikaj, kar sem si vedno želela. Kako izgleda dan “mami blogerke”? Poln je idej in navdiha za pisanje, iskanja mirnih trenutkov za zapis svojih misli in umikanja umazane posode ter igrač, da lahko narediš vsaj eno dobro fotografijo, haha. Rada pišem, fotografiram in se povezujem z ljudmi iz različnih koncev sveta. Jutra začnem s prebiranjem komentarjev, elektronske pošte in branjem novih člankov, večere pa zaključim z brskanjem po Instagramu ali Pinterestu, kjer iščem navdih za izlete, različna ustvarjanja, recepte ipd. Vmes je ogromno ur, ko lovim ravnotežje med vsemi tremi otroki, gospodinjstvom in tem, da sem vedno “online” ter vsem dosegljiva. Prepričana sem, da se lahko s tem poistovetite tudi tisti, ki ne pišete bloga in ne upravljate družabnih omrežjih. Ko sem prvič postala mama, na svojem telefonu nisem imela aplikacij, ki bi me spomnile na vsak nov všeček in komentar. Nisem se rabila zavestno odmakniti od telefona, ga odložiti v sosednji sobi, utišati ali celo ugasniti. Moram reči, da mi je bilo veliko lažje. Večkrat se mi zgodi, da dobim sporočilo in si rečem, da bom samo na hitro odgovorila, pa kar naenkrat mine pol ure. Že objava fotografije na Instagramu lahko vzame pet minut ali morda še več, če dodajamo različne hashtage, označujemo druge osebe ipd. Sliši se smešno, vem, a čas z otroki mi ogromno pomeni in ni mi všeč, da ga porabljam za stvari, ki lahko počakajo na čas, ko zaspijo. Zdi se mi, da drug od drugega pričakujemo, da bomo ves čas na voljo, da ne bo potrebno čakati na informacije, ki jih želimo takoj, da se bomo vedno oglasili na telefon, ne glede na to kje in s kom smo in celo to, da bomo delali izven delovnega časa ipd. Sodobna tehnologija in razne aplikacije nam seveda vse to omogočajo. Hitro tudi sam zapadeš v vzorec, ko se dobro počutiš, ker vsem takoj ustrezeš, a meni to ni preveč pri srcu. Moj dan je še vedno strukturiran tako, da so otroci na prvem mestu in tisti, ki me poznate in spremljate že dolgo časa veste, da pišem ter objavljam takrat, ko utegnem in ko otroci spijo. Na komentarje odgovorim, ko lahko in včasih, po pomoti, tudi na kakšnega pozabim odgovoriti. Enako velja za elektronsko pošto. Trudim se in vsakega vašega sporočila ter komentarja se močno razveselim, a mi časovno enostavno ne gre skozi, da lahko bila ves čas “online”. Če bi bila, bi najbrž nastala kakšna objava več in tudi število sledilcev bi se povečalo. A za kakšno ceno? Še vedno sem mama na porodniškem dopustu in blog je zaenkrat en lušten hobi, moja povezava s svetom ter uresničite osebnih želja. Če ne bi bila mama, tudi vsebina na mojem blogu ne bi bila takšna, zato se vsem, ki me razumete, zahvaljujem. En velik HVALA za vašo potrpežljivost in razumevanje! Ce kdaj na koga pozabim, pa me prosim še enkrat pocukajte za rokav. Sem pač takšna oseba, ki se velikokrat izgubi v kaosu, ki ga prinese življenje s tremi otroki in vse ostale obveznosti. Ker sem še mlada, si dovolim tudi kakšen “ups” in se vsaki dan znova učim o življenju, sebi in svojih bližnjih. Upam, da na mojem blogu najdete kaj zase in da veste, da se lahko kadarkoli obrenete name. Tudi jaz včasih iščem informacije in nasvete drugje, kar se mi zdi pomemben del materinstva.

Tukaj smo druga za drugo. “Online”, a hkrati “offline”, da smo lahko to, kar smo najraje. MAME. Zdaj pa le ugasnite računalnik in telefon ter se stisnite k svojim sončkom (ali k svojim boljšim polovicam). Moji popoldnevi so v zadnjih mesecih večinoma brez telefona in samo za otroke, komentiranju v raznih skupinah se izogibam, pa tudi objav je nekaj manj, napisane pa so takrat, ko otroci spijo. Današnja objava je zato bolj v razmislek. Meni in vam.

Z ljubeznijo, Mama.


Foto: NLP Studio.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X