Nekaj fotografij našega fotografiranja ob Jakobovem 1. rojstnem dnevu sem že objavila mimogrede in v posebni objavi (najdete jo TUKAJ), danes pa objavim še nekaj preostalih. Ne morem reči, da smo tipična slovenska družina, ker nismo, ampak smo pa točno takšna družina, kot sem si jo že od nekdaj želela. Otroci nama pomenijo vse na svetu in vanje vloživa ogromno truda. Ne, niso vedno ubogljivi in ja, včasih nama gre vse narobe, a so najini in ljubezni jim nikoli ne manjka. Vsaki dan si vzamemo čas drug za drugega, se pogovarjamo, igramo, skupaj pospravljamo, gremo v naravo in včasih poležavamo. Ob večerih sva vedno z njimi in jih skupaj spraviva v posteljo, vse to pa spremlja ogromno poljubčkov in objemčkov ter nekaj pravljic. To, da vzgajava skupaj (in zaradi tega sklepava veliko kompromisov, ker se v vsem ne strinjava; in ja, seveda se tudi skregava) je najina želja in odločitev. Najraje vidiva, ko se vse to odraža na njihovem odnosu in se imajo zaradi tega še raje. Vedo, da smo družinica in da so z nama varni ter nama zaupajo. Ne vem, kako bo v prihodnje, a vsekakor si želim, da tako ostane. Vsega tega ne počneva, zato, da bi izgledali kot popolna družina ali zato, ker bi želela komu soliti pamet ali ga prepričevati v to, da je najin način vzgoje pravilen. Mi takšni pač smo. Vedno sem si želela biti srečna in zdaj sem. Srečna sem zato, ker živim po svoje, ker vem, kaj si v življenju želim in v kakšne osebe želim vzgojiti svoje otroke, ker imam moža, ki me podpira in prijatelje, ki me razumejo (pa čeprav jih je malo) ter zato, ker se vsakodnevno trudim, da me ne bi gnala želja po tem, da bi ustrezala drugim, ampak sebi. Enako želim tudi vam. Bodite srečni, točno takšni, kot ste!

Le kako jih človek ne bi imel rad?

Z ljubeznijo, Mama.


4 Comments