Kako me je spremenilo materinstvo?

Kako me je spremenilo materinstvo?

Odkar sem postala mama, sem se močno spremenila. Ne samo, da se je popolnoma spremenil moj način življenja in vsakdan, spremenilo se je tudi moje razmišljanje in moj pogled na svet. Po več kot petih letih materinstva, se le še bežno spomnim, kakšna sem bila, preden sem postala mama (najbrž malo manj zatežena, haha). Če dobro pomislim, me je materinstvo spremenilo predvsem na teh pet načinov:

  1. Otroci so na prvem mestu. Nisem si predstavljala, da bom, ampak sem ena tistih mam, ki so ji otroci na prvem mestu in ki velikokrat sebe postavi na drugo (tretje ali četrto) mesto. Brez težav sem nekaj ur lačna, samo zato, da prej poskrbim za vse tri svoje otroke in zato, da oni niso. Brez težav zadržujem lulanje, ker me ravno takrat najbolj potrebujejo in brez težav počnem več stvari hkrati, brez da bi to sploh opazila. Vem, da to ni vedno nabolj pametno, zato se tu in tam zavestno malo odmaknem in se postavim na prvo mesto in potem lahko spet normalno funkcioniram naprej. Ne vem, če si lahko predstavljate, ampak življenje s tremi otroki pomeni, da te vedno nekdo potrebuje. Res vedno, haha.
  2. Kava. Vem, kava je postala kliše in ne vem točno zakaj ter kako je prišlo do tega, ampak brez kave pa res ne gre. Od nekdaj sem rada spala in potrebovala sem vsaj osem ur spanja. Velikokrat sem šla spat s kurami, ker sem bolj jutranji tip človeka in sem se želela zgodaj vstati. Kave nisem potrebovala (razen med učenjem za težje izpite) in lahko bi rekli, da sem bila vedno naspana. Še dobro, kajti, ko sem postala mama, sem postala tudi kronično nenaspana in odvisna od kave. Tako pač je in zdaj sem tega že navajena (ampak nujno rabim kavo že ob šestih zjuraj, drugače imamo vsi slab dan, haha).
  3. Potrpežljivost. Niti sanjalo se mi ni, koliko potrpežljivosti je potrebne zraven otrok. Moram reči, da sem danes zagotovo bolj potrpežljiva, kot pred leti in da me je življenje z otroki naučilo veliko pozitivnega. Večkrat se ustavim, zadiham in skušam pogledati na svet skozi njihove oči. V afektu to ni vedno enostavno, ampak je vredno. Najbolj pomembnih življenjskih lekcij so me naučili ravno otroci (in tudi Tomija, tudi on je veliko bolj umirjen in potrpežljiv).
  4. Empatija. Vedno sem bila čustvena in z lahkoto sem se vživela v občutke drugih ljudi. No, odkar imam otroke, sem še nekoliko bolj občutljiva in empatična. O tem, da bi se kateremu otroku (tudi odraslemu, a glede otrok sem še posebej občutljiva) godila krivica in bi živel v težkih razmerah ne smem niti slišati. Ko slišim za razne bolezni in druge težke preizkušnje, ki jih doživljajo, me popolnoma potre. Jočem zraven določenih pesmi in filmov, ki me pred leti ne bi ganili in se zavestno izogibam takšnim, ki se dotikajo težkih situacij otrok. Pred časom sva šla s Tomijem v kino (joj, res pred časom, haha) in si ogledala film Soba. Ni bila ravno najboljša odločitev.
  5. Krivda. Najtežji del materinstva je vzgoja in to, da s seboj ves čas nosiš nek občutek krivde. Sicer se s tem dokaj uspešno soočam, pa vendar je tukaj in nekaj, kar zagotovo nisem občutila, dokler nisem imela otrok.

Je bilo kar težko izbrati teh nekaj stvari, med vsemi, ki so se spremenile. Zdaj se počutim tudi veliko bolj samozavestno in odločno, pa tudi organizirana sem veliko bolj, a se znam sprostiti in uživati v trenutku, ko sem z otroki. Opazim malenkosti, ki jih prej nisem. Skrbi je veliko več, a sem resnično srečna. Materinstvo je res nekaj posebnega, kajne?

Z ljubeznijo, Mama.

Foto: NLP Studio.

X