Ljubljana, Muzej Iluzij in Ljubljanski grad

Ljubljana, Muzej Iluzij in Ljubljanski grad

Za nedeljo smo imeli načrtovan izlet na Veliko Planino, a se nam vremenska napoved ni zdela ravno ugodna, zato smo se odpeljali do Ljubljane in tam preživeli en tak lušten in sproščen dan. Sonce se je občasno skrilo za oblake, zato ni bilo prevroče. Najprej smo se odpravili čez mestno jedro do Tivolija, kjer smo v senci preživeli najbolj sončen del dneva. Zraven smo imeli sendviče in še pomalicali, potem pa nekaj trenutkov preživeli še na otroških igralih. Res škoda, da tudi tam ni sence.

Zara vedno brez težav deli svojo hrano z Jakobom, medtem ko je Aljažu hrano zelo težko deliti. No, zaenkrat se jim še nekako uspe dogovoriti in nihče ne ostane lačen (da ne bo pomote, tukaj je Jakob svoj sendvič že pojedel in si zaželel še Zarinega).

Takoj, ko sem v bližini, so vsi trije pri meni in se vsaj za trenutek stisnejo k meni, začnejo plezati po meni, me vleči na tri različne strani, ampak potem se starejša dva po navadi umakneta in si poišćeta kaj drugega in bolj zanimivega za početi. So pa luštni, ko so tako na kupu in vidim, da se zraven mene počutijo varno ter da potrebujejo mojo bližino.

Vam povem, nekaj je na njej, kar me vedno znova očara. Njena energija je neverjetna in čeprav se 90% časa trudim, da jo usmerim na pravo pot (ima zelo močan karakter in bi vse po svoje), bi ji včasih najraje kar sledila in jo občudovala. Res je posebna in to ne govorim zgolj zato, ker sem njena mama (no, mogoče sem res pristranska, hihi).

Po Tivoliju smo se odpravili v center mesta na burger in limonado. Nekaj časa smo se sprehajali, potem pa se je začelo vreme spreminjati in se pripravljati na dež. Odločili smo se, da obiščemo Muzej Iluzij (žal tukaj nimam nobene fotke, imam pa na Instagramu in nekaj bom še objavila). V tistem času je začelo deževati, mi pa smo si ogledali razstavo. Aljažu in Zari je bilo kar zanimivo in smešno, čeprav za določene slike, na katerih so prikazane optične iluzije ali foto iluzije, nista imela potrpljenja. Najbolj jima je bila všeč neskončna disco soba, soba barv (ta je bila zelo všeč tudi Jakobu) in glava na pladnju. Jakobu je bil najbolj všeč Vortex predor in mislim, da smo šli skozi vsaj desetkrat, haha. V Muzeju lahko kupite tudi akkšno didaktično igračo. Mi smo si kupili kačo kocko in Aljaževa naloga je, da jo prvi osvoji. Po obisku Muzeja Iluzij je še vedno deževalo, zato smo se (neuspešno) skrili pod kap na Prešernovem trgu, kjer je eno dekle pihalo ogromne milne mehurčke. V tistem trenutku je bilo vse tako umirjeno in lepo, da je težko opisati z besedami. Otroci so tekali in lovili milne mehurčke, ni bilo pretirane gneče, končno smo dočakali ohladitev, jaz pa sem pila kavo. Pa še sonce je pokukalo izza oblakov, tako da je bilo popolno. Upam, da lahko vsaj delček te umirjenosti in miline čutite iz fotografij. To je sreča.

Ker nas je ohladitev napolnila z energijo, smo se odpravili peš na Ljubljanski grad. Jakoba sem že v Muzeju Iluzij imela v nosilki, tako da smo kar tako nadaljevali.

Očarala nas je knjižnica na prostem, kje smo preživeli nekaj trenutkov, si pogledali razgled in se z vzpenjačo odpravili navzdol, proti avtomobilu, in domov.

Kljub podrtim prvotnim planov, smo imeli čudovit družinski dan.

Z ljubeznijo, Mama.


Zara je oblečena v oblekico iz trgovine Next, obute pa ima Tevice. Tudi Aljaž ima kratke hlače iz Next-a, majico iz Evitas Shop in Tevice. Jakob ima na sebi podarjen komplet hlačk in majice. Jaz sem oblečena v oblačila iz spletne trgovine Asos in imam obute natikače Moses. Nosilka je Ergobaby Original iz otroške trgovine Silly.

X