Ravnovesje je ključ

Ravnovesje je ključ

Verjamem v ravnovesje.

Verjamem v to, da morajo biti dnevi, ko smo aktivni in dnevi, ko si privoščimo nekaj lenarjenja.

Verjamem v to, da se moramo z otroki igrati, ustvarjati in brati in verjamem tudi v to, da morajo biti dnevi, ko jih prepustimo prosti igri, tekanju po dvorišču in jim enostavno pustimo proste roke, pa čeprav to pomeni, da jim bo dolgčas. Se bodo že znašli.

Verjamem v to, da je za otroke dobro, če z njimi potujemo, jih vodimo na izlete, v muzeje, gledališče, kino in na razne delavnice in verjamem v to, da je enako koristno tudi to, da smo z njimi doma in ne počnemo nič posebnega. V obeh primerih se otroci učijo in v obeh primerih se imamo lahko lepo.

Veliko mi pomeni zdrava in uravnotežena prehrana in verjamem v to, da je to za naše otroke zelo pomembno, prav tako pa verjamem tudi v to, da si je vsake toliko časa (in brez slabe vesti!) potrebno privoščiti kaj manj zdravega in hranljivega, predvsem pa kaj sladkega, hihi.

Verjamem v to, da moramo biti v prvi vrsti njihovi starši, včasih zateženi in resni, hkrati pa verjamem tudi v to, da moramo vedeti, katere boje je vredno bojevati in katere ne. Včasih se je potrebno spustiti na njihov nivo, se z njimi smejati, žgečkati, ravsati in skakati po lužah ter jim pokazati, da jih razumemo in jih imamo radi ne glede na vse.

Najlepši trenutki so tisti, ki jih preživimo skupaj, a verjamem v ravnovesje in v to, da je včasih najbolje za vse nas, da vsak izmed nas dobi nekaj časa samo zase.

Verjamem v to, da je tehnologija lahko zelo pozitivna, če jo uporabljamo zmerno in v prave namene in da kakšna risanka tu in tam ne škodi, a verjamem tudi v to, da ga ni čez svež zrak, zeleno travo in sonce (pa tudi če ni sonca, je tekanje na svežem zraku vedno dobra izbira).

Verjamem v to, da so vsa čustva pomembna da jih je potrebno sprejeti ter se o njih pogovarjati in jih predelati, zato se pri naši hiši smejimo in jočemo, pa v tem ne vidimo čisto nič slabega, hihi.

Ves čas lovimo ravnovesje med takšnimi in drugačnimi stvarmi in moram reči, da sploh ni tako lahko, kot se sliši. Ravnovesje med popitimi skodelicami kave. Ravnovesje med številom pohval in graj. Ravnovesje med pozornostjo namenjeno posameznim otrokom. Ravnovesje med časom budnosti in spanjem. Ravnovesje med igro in učenjem. Ravnovesje med skrbjo za otroke, sebe in gospodinjstvo. Ravnovesje med številom ur preživetih v službi in številom ur preživetih z družino. Morda je ravno ravnovesje tisto najpomembneje, kar moramo osvojiti, da bomo lahko polno zaživeli. Nekako tako… Da bo volk sit in koza cela.

Z ljubeznijo, Mama.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X