Rutina s šolarjem

Rutina s šolarjem

Oktober je za nami in zdaj smo nekako že osvojili novo rutino, ki je posledica tega, da imamo pri hiši šolarja, ki ima poleg vsega še nekaj obšolskih dejavnosti ter bratca in sestrico, ki obiskujeta vrtec. Pride kakšen dan, ko ne počnem nič drugega, kot da sem šofer na razne dejavnosti in takrat tudi ni veliko časa za sedenje za zvezki, ampak se trudimo z rutino, ki bo, upam, pripomogla k delovnim navadam tudi v prihodnje, ko bo domačih nalog in učenja nekaj več.

O tem, da imam rada rutino in da vedno težim k temu, da jo vzpostavim v vsaki situaciji in ne glede na dinamiko življenja, sem pisala že večkrat. Začetek šolskega leta je bil kar naporen. Nova situacija za Aljaža, nova situacija zame in v bistvu za vse nas, zato smo potrebovali nekaj več časa, da smo se v vsakdanu začeli počutiti udobno. Nekaj stvari se mi je zdelo pomembnih in sem jih zato danes tudi zapisala:

  1. Prve šolske dni sem se trudila predvsem za to, da smo jutra začeli čimbolj mirno in da je Aljaž počasi začel šolski dan. Pomembno se mi je zdelo predvsem to, da je sam poskrbel za stvari, sam poštudiral, kaj vse potrebuje, kaj vse mora narediti, ko pride v šolo, kam odloži stvari in potem, ko sem prišla po njega, sem enako počasi, umirjeno in potrpežljivo počakala, da je sam poiskal vse svoje stvari, pomislil na to, kaj vse je zjutraj prinesel in mora zdaj odnesti (jopico, rutico…). Moram reči, da je to delovalo zelo dobro, ker zdaj dobro poskrbi za svoje stvari, če pa slučajno vidim, da bi kaj skoraj pozabil, pa ga opomnim s vprašanjem in ga spodbudim k temu, da vseeno razmišlja s svojo glavo, recimo: “Aljaž, potrebuješ še kaj?”; “Kaj moraš še vzeti?”; “Kaj si imel zjutraj oblečeno?”; “Si kaj pozabil?”. Prav tako me je pozitivno presenetilo to, da mi sam pove za vso domačo nalogo, si večino zapomni in brez težav naredi, prav tako pa si dobro zapomni tudi razna obvestila učiteljice (Razen tistega, kar namerno prikrije, haha – v bistvu ni smešno, seveda.).
  2. Načeloma smo dogovorjeni tako, da si vsaki dan vzamemo nekaj minut za domačo nalogo, kratek pogovor o tem, kako je bilo v šoli, kaj so počeli in če je kaj novega. Če slučajno ni domače naloge, preverimo vsaj to ali je potrebno ošiliti kakšne barvice in ali je morda potrebno pripraviti kaj drugega, izpolniti kakšne liste ipd. Meni se zdi pomembno, da je to vsaki dan približno ob istem času in da otrok sam prevzame pobudo za to in to sam uredi, starš pa je v bližini in na voljo za posvet ter pogovor. Ko pridemo domov iz šole in vrtca, najprej pojemo malico ter se sprostimo, potem pa se lotimo pogovora in dela za šolo (Zara in Jakob se velikokrat usedeta zraven za mizo in ustvarjata, rišeta in barvata kaj po svoje). Ni vedno enake volje za delo, ampak večjih problemov pa tudi ni, hkrati pa veliko pripomore tudi to, da so domače naloge do zdaj bile popolnoma primerne starosti, situaciji (prvi razred), trenutnemu znanju in sposobnostim in niso bile pretežke, pa tudi preveč vsega ni bilo.
  3. Morda je od vsega najbolj obremenjujoče usklajevanje s treningi nogometa in veroukom ter Zarinimi treningi plesa. Vem, da bo, kar se tega tiče, vedno težje, ker bodo kmalu vsi trije hodili v šolo in bomo morali usklajevati še več obveznosti in še več domačih nalog ter učenja, ampak ravno tukaj računam na to, da nam bo lažje, če bomo že zdaj vzpostavili sistem, rutino in se dobro organizirali.
  4. Seveda so dnevi, ko ne zmoreš vsega in na kaj pozabiš, otroci so utrujeni, jaz pa tudi, ampak med vikendi in počitnicami pa si potem oddahnemo, se več igramo, smo skupaj in izkoristimo ta čas ter si naberemo energijo za naprej. Krompirjeve počitnice so bile zdaj kot naročene in z Aljažem sva preživela nekaj skupnih trenutkov ena na ena, kar je bilo še posebej luštno. Mislim, da mu je bilo všeč, da je dal šolo in treninge malo na stran in se samo igral, hkrati pa mu potem vedno malo postane dolgčas, da mu je šola spet zanimiva in v izziv. Čeprav je zelo živahen in ga je včasih težko usmerjati, pa je tudi zelo pameten in radoveden ter vedoželjen, kar me zelo veseli in kar je prehod iz vrtca v šolo močno olajšalo.
  5. Še vedno se mi zdi pomembno tudi to, da otroci dobijo dovolj nočnega spanca, zato se še vedno držimo naše večerne urne za spanje, ki je v povprečju med sedmo in osmo uro zvečer. Malo je odvisno od dneva in situacije. Načeloma se kar pozna, da je Aljaž zdaj šolar in tudi vsaka dodatna obveznost se pozna na utrujenosti, zato je nujno, da se naspijo in da čez dan počnejo tudi kaj umirjenega, da si naberejo energijo za vso igro, tekanje, delanje nalog, učenje in dejavnosti. V tem času lahko otroci rišejo, barvajo, sestavljajo sestavljanke, lego kocke, berejo ipd.

Kaj pa je vam pomembno in kakšna je vaša rutina s šolarjem?

Z ljubeznijo, Mama.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X