Že odkar so otroci začeli govoriti, si zapisujem njihove smešne izjave in zraven vedno pripišem še starost, kdaj so nekaj izgovorili in v kakšnem kontekstu. Priznam, tudi jaz včasih pozabim ali pa zapišem na kak listek, pa potem nanj pozabim, ampak odkar imam Malčkov dnevnik in rokovnik Moje leto, ki imata oba prostor namenjen zapisovanju otroških cvetk, veliko manj. Ker takšnih cvek še nikoli nisem objavila, jih bom danes. Te sem zbirala zadnjih nekaj mesecev in presenečena ugotovila, da večji kot so, bolj smešne izjave in domislice imajo. Če so te izjave smešne samo meni, ker sem jaz pač njihova mama, se vam že vnaprej opravičujem, haha.
Aljaž: “Mami, še vedno ne najdem Screechersa. Pa sem že dvakrat zmolil Sveti angel, pa še vedno ne najdem!”
Aljaž: “Mami, kateri datum je danes?” Jaz: “29. januar.” Aljaž: “O, super!” Jaz: “Zakaj?” Aljaž: “Ker je 31. januarja razprodaja v Harvey Normanu.” (Še nikoli nismo bili tam, haha.)
Aljaž: “Mami, te nič ni sram, kako figo nosiš?”
Z Aljažem se med vožnjo v avtomobilu pogovarjava o prometnih znakih, o tem, zakaj jih moramo poznati, kaj pomenijo in kje ter kako se jih naučimo. No, potem mi z vso modrostjo in resnostjo tega sveta pove, da jih on nekaj že pozna in ker sva se ravno peljala mimo njih, mi jih je takoj želel raztolmačiti: “Poglej, ta dva pomenita, da tukaj jelenčki letijo 60 km/h in ta, da tukaj rado sneži.” (divjad na cesti, omejitev 60km/h in možnost poledice, hahaha)
Jakob me vidi, kako se preoblačim in komentira, da imam “velike zizike”. Jaz se začnem smejati in mu rečem, da je najbrž edini, ki mi bo kdaj to rekel (ja, ups, če je pa res) in potem me Aljaž vpraša: “Zakaj?” In jaz odgovorim, da zato, ker v resnici niso velike in da imajo druge ženske tudi večje prsi. In Aljaž pokomentira: “Jaaaaa, velikoooo večje!”
Zaro opozarjam, da naj si gre umiti roke in ona mi odgovori: “Ne boš ti odločala o meni. Jaz imam svojo glavo.” Kasneje greva v trgovino in se pogajava o tem, če bi kupili še kakšno čokoladico in jaz vztrajam pri svojih argumentih za ne, pa mi odgovori: “Joj, kak si trmasta, mama!”.
Aljaž se tušira in potem, ko zaključi, stopi ven iz tuša in reče: “3 minute in 16 sekund”. On namreč vse šteje, haha.
Jamram, kako so povsod drobtine od kruha (čeprav jemo samo za mizo) in kako bom mogla spet posesati stanovanje in Aljaž mi reče: “Nisi vesela?” In ga vprašam: “Zakaj?” Aljaž: “Itak nimaš kaj drugega za delat.”
Se urejamo in odpravljamo na proslavo ob dnevu šole, pa vprašam Aljaža, če sem v redu in mi odgovori: “Prevredu!”. Ja, pa iiiiii.
Zara ima pa na sploh ljubke komentarje o fantih in ljubezni. Pred časom mi je rekla: “Joj, mami, saj ne vem, s kom bi se poročila. Jaz imam polno ljubčkov. Ti tudi?”. Haha, vedno me nasmeji.
Jakob trenutno tvori še nekoliko bolj preproste stavke in nima ravno nekih cvetk, nam pa velikokrat kakšno zagode, pa si potem to zapišem. Recimo, enkrat se je z mojo zobno pasto namazal po nogah, drugič pa po obrazu in nato kričal, da ga peče (za nekaj časa ga je izučilo, haha). Ko je v kuhinjskem predalu našel sol za pomivalni stroj, mi jo je raztrosil po celi kuhinji. In še in še.
Katere cvetke vaših otrok pa bodo vam ostale v spominu? Jaz sem ugotovila, da jih žal pozabim, če jih ne zapišem v roku parih ur in to me je izučilo. Priporočam!
Z ljubeznijo, Mama.