Nazaj v vrtec in šolo

Nazaj v vrtec in šolo

Ne morem verjeti, da sta se že dva moja otroka poslovila od vrtca. Še nedolgo nazaj sem ju uvajala in skrbela, da je bilo ob uvajanju potočenih čim manj solzic, zdaj pa sta ponosno zakorakala v šolo in sploh ne vem, kdaj so minila vsa ta leta. Toliko lepih spominov, novih izkušenj, igre, pridobljenih veščin in znanja, prvih prijateljstev in toliko drugega dobrega nam je dal vrtec. To je bil njun prvi stik z zunanjim svetom. In zdaj je v vrtcu samo še Jakob. Ne vem, če sem pripravljena na to, da pomislim, kako hitro bodo minila tudi njegova leta v vrtcu in kako hitro bo tudi on šolar. Pa zakaj tako hitro rastejo?!

Osamosvajanje otrok je vedno grenko-sladko. Po eni strani sem vesela in ponosna, po drugi strani pa čutim, kako mi odraščajo in kako me vedno manj potrebujejo. Skrb zanje je zdaj drugačna. Resda je veliko stvari lažjih, kot takrat, ko so bili manjši, recimo ponoči lepo spijo; znajo lepo povedati, kaj jih muči in o vsem se lahko pogovorimo, kar je bilo težko, ko še niso znali govoriti ter se izražati in sem morala vsako stvar prepoznati na podlagi obnašanja in drugih znakov; manj so odvisni od moje pomoči; sami se uredijo; si pripravijo malico; manj je bolezni, ker imajo z leti tudi boljši imunski sistem in še in še. Seveda pa to ne pomeni, da skrbi ni. Ogromno jih je, a zdaj so drugačne. Povezane s šolo, krožki, prijatelji, z vedenjem, odnosi v družini… V bistvu se trenutno kar močno opazi razlika med Jakobom, ki je najmlajši in še v vrtcu ter Zaro in Aljažem, ki sta šolarja (pa čeprav je Zara v bistvu samo 2 let in pol starejša od Jakoba). Jakob se še vedno največ crklja in je bolj navezan name, njegova igra je drugačna, razmišlja in govori o popolnoma drugačnih stvareh, drugače dojema situacije in je seveda manj samostojen, pa tudi zboli še pogosteje. Ne vem, ali zboli zato, ker je mlajši in njegov imunski sistem še ni enako ojačan ali je to zato, ker so otroci v vrtcu vseeno nekoliko bolj izpostavljeni raznim boleznim, kot kasneje v šoli, ko so že vsi večji in tudi bolje skrbijo za osebno higieno. Ko zboli Jakob, to skoraj vedno traja dlje, kot če zbolita Zara ali Aljaž. Najbolj pomembno se mi zdi, da z opazovanjem majhnih otročkov čim prej ugotovimo, zakaj se gre ter takoj in pravilno ukrepamo. Lani smo se recimo borili z rotavirusom in na srečo ni bilo prehudo, pa tudi zboleli nismo vsi člani družine, ampak sta zbolela samo dva od otrok. Takoj smo začeli z jemanjem izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami, ki zmanjšajo tako število odvajanj kot tudi trajanje driske in moram reči, da je bilo hitro bolje. Tako ali tako vsake toliko časa naredimo preventivno kuro z izdelki Waya. To naredimo ponavadi ob menjavi letnega časa. Izdelki Waya namreč zraven vsega dobrega, kar naredijo za našo prebavo (preprečevanje in lajšanje črevesnih okužb, drisk v času jemanja antibiotikov, funkcionalnih prebavnih motenj…), tudi stimulirajo imunski odziv, ki potem še bolj učinkovito deluje proti povzročiteljem bolezni.

Težko rečem, kako bi prebolevali bolezni brez jemanja izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami in kako stabilen bi bil njihov imunski sistem takrat, ampak sem prepričana, da jim vse te naše tehnike preprečevanja ter lajšanja bolezni zagotovo koristijo. Sem spadajo tudi uravnotežena prehrana, gibanje na svežem zraku, naše jutranje pitje naravnega pomarančnega soka z medom, veliko objemčkov in poljubčkov vsak dan in še in še. Zdravje je na koncu koncev tisto, ki je v življenju nepogrešljivo in prevečkrat vzeto za samoumevno, zato je prav, da jih že od malega učimo, kako zanj poskrbeti. Da bodo naši mulčki zrastli v velike in zdrave mulce (Pa ne prehitro, proooooosim!).

Želim vam lepo, uspešno, novega znanja polno ter zdravo novo vrtčevsko in šolsko leto!

Z ljubeznijo, Mama.

Današnja objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Medis d.o.o.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X