Minimalistično materinstvo

Minimalistično materinstvo

Današnjo objavo o minimalizmu bom začela z opisom knjige Minimalizem, avtorice Erice Layne, ki sem ga našla na spletni strani založbe Primus: “Avtorica vas bo s preprostimi vajami korak za korakom vodila po poti, ki vodi do cilja: minimalizma, in vas naučila, kako se prenehati oklepati tako ljudi kot predmetov. Knjiga vsebuje številne preproste strategije in praktična filozofska premišljevanja, ki vam bodo pomagala odstraniti nepotrebne motilce in stres iz svojega življenja. Minimalizem je prepotreben vodnik za vse, ki se želite svojo fizično, mentalno in čustveno navlako enkrat za vselej vreči na smetišče svoje zgodovine.Nenazadnje se avtorica pri razmišljanju o minimalizmu ne omeji na klasično definicijo, ki vključuje odstranjevanje nepotrebne navlake iz svojega doma, ampak bralca spodbudi k razmišljanju, kako minimalistične strategije uporabiti tudi na svojem delovnem mestu, v družinskem življenju, osebnih in družinskih financah ter nenazadnje odnosih. Kot pravi, minimalizem ni samo način obnašanja in razmišljanja, ampak identiteta, h kateri stremimo, in ki nas spodbuja v smeri življenja v skladu s svojimi ključnimi vrednotami in vizijo, ki naj nas vodijo v življenju. Že v drugem poglavju vas naprosi k premišljevanju o treh ključnih vrednotah za posamezna področja življenja, iz katerih izhaja vaše drevo življenja, nato pa v vsakem poglavju še ločeno glede na obravnavano področje. Če želimo zaživeti, kot si želimo, potem ni dovolj, da iz svoje garderobne omare odstranimo oblačila, ki nam ne služijo več, in iz kuhinje odstranimo ves pribor in posodo, ki jih uporabljamo samo dvakrat na leto, ko pridejo k nam obiski, sicer pa se na njih nabira prah, ampak je pomembno tudi, s kom in kako se družimo, kako si znamo razdeliti gospodinjska opravila v družini in si znati najti čas tako zase kot za svoje najbližje, da si poiščemo delo, ki je v skladu z našim življenjskim nazorom, in da nenazadnje tudi ravnamo kot odgovorni potrošniki, ki ne trošijo denarja vsakič, ko bi se morali v resnici soočiti s svojimi čustvi, a je dopamin, ki ga sproži nakupovanje, v tistem trenutku videti bolj mamljiva kratkoročna rešitev, zaradi katere pa trpijo naše finance. Avtorica prinaša tudi uvide o tem, kako gospodariti s svojim časom, da ga ne bomo po nepotrebnem zapravljali za nepomembne stvari, ampak se bomo raje družili s svojimi najbližjimi in skrbeli za svoje dobro počutje. Zaživimo v skladu s seboj in se raje posvetimo ljudem kot stvarem. Splača se.”

Moje mnenje je, da se je za minimalizem smiselno odločiti, kadar začutimo, da nas stvari, ljudje, različne situacije, dušijo. Nekateri ljudje smo morda nekoliko bolj nagnjeni k minimalizmu, kot drugi in tisti ga bomo zagotovo lažje sprejeli v naš vsakdan (morda že živimo po načelih minimalizma, pa se tega sploh ne zavedamo), saj minimalizem ni samo neka modna muha, ki bi se je držali pol leta in nato nanjo pozabili, ampak mora, kot vsaka druga stvar, ki nam lahko izboljša življenje, postati naš način življenja (enako razmišljam o dietah, ki se mi zdijo popolnoma nesmiselne in o gibanju, ki mora biti del vsakdana ipd.). Jaz že od nekdaj nisem marala kopičenja stvari in vedno sem se počutila bolje po kakšni dobri čistki, ko sem se znebila stvari, ki jih nisem potrebovala, prav tako nikoli nisem posebej dekorirala svojega doma, ker mi to povzroča občutek navlake (kot dekoracijo imam najraje okvirje s fotografijami, umetniškimi printi, otroške risbice in predmete, ki imajo spominsko vrednost), nisem marala daril, ki nimajo praktične vrednosti, nikoli nisem nosila veliko nakita, po navadi samo en kos itd. Kljub temu se je čez leta, ko o tem nisem zavestno razmišljala, nabralo kar nekaj stvari, ki sem jih kupila, čeprav jih nisem ravno potrebovala in ja, tudi jaz sem kdaj nakupovala, ker je bilo to lažje, kot se soočiti s svojimi čustvi in morda to kdaj naredim še danes (oblačila so moja šibka točka in včasih se odpravim po nakupih, ko sem slabe volje in nekaj ne štima), a danes se tega večinoma zavedam in lahko svoja dejanja preusmerim in zato nakupujem bolj premišljeno. Se mi zdi, da sem šele ob selitvi ugotovila, koliko stvari dejansko imam, pa jih ne uporabljam. Prav tako se v času, ko so otroci majhni, nabere toliko enih oblačil, igrač in drugih potrebščin (tudi krame), da tudi, če bi želela takrat ob selitvi vzeti vse ali večino s seboj v manjše stanovanje, ne bi mogla. Nujno je bilo, da naredim čistko (kar je bilo v bistvu odlično, saj sem hkrati delala tudi čistko v svojih možganih, glede tega kaj si želim v življenju, na kakšen način bom do tega prišla, kdo bodo ljudje, ki bodo ob meni, kaj bom počela, čemu bom dala prednost…) ter vzamem s seboj samo tisto, kar sem mislila, da iskreno potrebujemo. Ker nikoli nisem bila materialist in nagnjena k kopičenju materialnih stvari, mi to niti ni bilo tako težko, kot se morda zdi. Preselila sem samo majhen del otroških igrač in oblačil in tudi ob ponovnih nakupih stvari za otroke, zase ali za stanovanje, sem najprej dobro premislila o nakupu. Nekatera od vprašanj, ki sem si jih zastavila, so bila: “Ali to res potrebujem?”, “Zakaj to potrebujem?”, “Kako dolgo bo to v uporabi?”, “Obstaja kaj, kar bi lahko uporabila namesto tega (včasih imamo doma stvari, ki jih lahko na kakšen način predelamo in ponovno uporabimo, nekatere stvari imajo več načinov uporabe, druge lahko naredimo sami ipd.), da mi ne bi bilo potrebno kupiti te nove stvari?”, “Si lahko stvar od koga izposodim ali kupim rabljeno?” in spet “Ali to res potrebujem?”, hihi.

Ko začneš o tem več razmišljati, vidiš, da lahko zelo udobno živiš brez zelo veliko stvari. Zdaj nakupujem veliko manj, kot pred leti in sem veliko bolj zadovoljna s tem, kar imam ter pomirjena s tem, da nekaterih stvari nimam in jih ne bom imela, pa jih niti ne potrebujem. Zavedam se, da imeti te stvari ne pomeni tudi, da bom bolj zadovoljna, ampak zame bi to pomenilo samo to, da bi kopičila stvari, za katere bi pričakovala, da me bodo izpolnile, na koncu pa bi ugotovila, da me v bistvu samo dušijo, jaz pa sem enaka z njimi ali brez njih. Verjamem, da ko si resnično zadovoljen s tem, kar imaš, niti ne potrebuješ več in tudi če nisi minimalist, takrat ne zapravljaš in kopičiš iz razlogov, ki ti ne prinašajo miru. Takrat se nehaš primerjati z drugimi. Postaneš kritičen do masovnega potrošništva, kapitalizma, različnih načinov (prikritega) oglaševanja ipd. Na vse si bolj pozoren in resnično lahko zaživiš bolj mirno, v skladu s svojimi vrednotami, kot pravi avtorica knjige Minimalizem, Erica Layne. Sem ne štejem tistih nakupov, za dušo, in z veseljem še vedno kopičim knjige, skodelice za kavo, svečke in kakšne druge stvari, ki so samo zame in seveda tudi ne mislim, da je vsako nakupovanje slabo. Da pa bi se izognila pastem, ki vodijo v nesmiselno nakupovanje in v neko hrepenenje po stvareh, ki jih v bistvu ne potrebujem, pa se izogibam naslednjim stvarem (mislim, da je podobno zapisano tudi v knjigi, nisem prepričana): ne listam reklamnih revij, nimam nobene aplikacije za spletno trgovino na telefonu in grem vedno samo namensko na spletno stran trgovine, ko vem, da nekaj potrebujem in iščem nekaj določenega, ne hodim po trgovinah, če nimam potrebe ali želje, da bi nekaj kupila, ker vem, da če grem, bom sigurno kaj kupila (oblačila so moja šibka točka) ali pa se bom počutila slabo, kot da potrebujem nekaj, kar si ne morem privoščiti in bom o tem razmišljala, ko grem v trgovini z živili ali v drogerijo ipd., imam vedno s seboj listek, da vem, kaj potrebujem in, razen izjemoma, niti ne hodim med drugimi policami, ne kupujem na zalogo, ker se mi je večkrat zgodilo, da sem pretiravala in tega potem sploh nisem potrebovala ali pa se je celo pokvarilo, zato nisem nič prihranila oz. je bilo celo obratno ipd.

Kako lahko torej načela minimalizma vnesemo v materinstvo?

  1. Premisli, preden se odločiš za nakup. Na tržišču je res veliko izdelkov za nosečnice, mamice in otroke in nujno je, da se zavedamo, da ne potrebujemo vsega. Nekatere stvari so nujne, nekatere so bolj “za dušo”, z nekaterimi si lahko poenostavimo življenje in nekatere so nepotrebne. Katera stvar je katera, je odvisno od našega načina življenja in od naših vrednot. Pomembne so tudi izkušnje, ki pa jih na začetku materinstva nimamo, zato je dobro, če lahko po izkušnjah povprašamo prijateljice, sorodnice ali se po izkušnjo obrnemo na kakšno spletno stran, blog, si pogledamo kakšen video na You Tube-u, ki govori o izkušnji s kakšnim izdelkom ipd. ter se nato lažje odločimo za nakup.
  2. Raje kupi manj in to kakovostno. Otroci hitro rastejo, zato oblačila ne pridejo v poštev za dolgo časa in je bolj pomembno, da so kvalitetna, kot to, da jih je veliko. Enako velja tudi za igrače (Kakšna je zame dobra igrača?). Nekatere zelo hitro prerastejo, zanje hitro izgubijo zanimanje ali pa se celo uničijo, če niso kvalitetne, zato so tukaj pomembni predvsem materiali, varnost, kateremu starostnemu obdobju je igrača namenjena itd. Prav tako ne smemo pozabiti, da se otroci radi igrajo s predmeti, ki sploh niso igrače, radi so vključeni v vsakodnevna opravila in radi ustvarjajo iz raznih materialov ter uporabljajo svojo domišljijo, kar pomeni, da kopičenje igrač res ni potrebno.
  3. Če je možno, si potrebščine, oblačila, igrače in drugo izposodi ali kupi rabljeno. In ko jih ne potrebuješ več, jih lahko čim prej podariš ali prodaš naprej, da ti ne bodo zavzemale nepotrebnega prostora.
  4. Izogni se primerjanju z drugimi starši in občutku, da otrok nekaj “potrebuje” samo zato, ker imajo to tudi drugi otroci. Enako velja za sledenje drugim staršem na družbenih omrežjih. Če opaziš, da se z njimi zgolj primerjaš in ob tem dobivaš občutek, da bi nekaj “moral” kupiti in/ali “moral” početi, potem je morda čas za razmislek, o tem, zakaj dobivaš ta občutek, zakaj se toliko primerjaš in ukvarjaš s tem, kaj imajo drugi in morda je čas, da določenim profilom prenehaš slediti, če ti namesto koristnih informacij in pozitivnih občutkov, povzročajo tesnobo. Pomembno je, kaj beremo, katere portale spremljamo, komu sledimo in katere informacije “vnašamo vase” (krasno je, če si znamo vsake toliko vzeti čas, ko smo “offline”), enako, kot je pomembno tudi, s kom se družimo in kdo so osebe, ki so nam najbližje.

Začnemo torej pri sebi, da ugotovimo, kaj nas duši in zakaj sploh kopičimo nekatere stvari, ki nas potem obremenjujejo in potem se pomikamo od stvari dalje k odnosom z najbližjimi, pa tudi z tistimi, ki so samo občasno v našem življenju in k delu, ki ga opravljamo, k temu, kaj počnemo v svojem prostem času itn., dokler me dosežemo tako potrebnega notranjega miru, ki si ga vsi želimo. Minimalizem se da preslikati na vsa področja našega življenja in upam, da vam bo pri tem v navdih tudi ta objava.

Z ljubeznijo, Mama.

X