Že nekaj časa nisem otroških cvetk svojih otrok strnila v objavo, čeprav si jih redno zapisujem v rokovnik Moje leto. Ko so bili manjši, se je kakšna znašla tudi v Malčkovem dnevniku, nekaj pa jih imam zapisanih tudi med zapiski v telefonu in jih potem čez čas prepišem na papir, ker imam vseeno raje, da so naši spomini zapisani na papir. Zdaj so otroci že večji in pričakovala sem, da bo teh otroških cvetk v tem obdobju manj, pa me vseeno velikokrat iz srca nasmejijo. Lahko bi si jih zapisala tudi v Šolarčkov dnevnik (Jakob ga še izpolnjuje), ampak rokovnik Moje leto ima za vsak teden poseben prostor za takšne izjave. Delim nekaj njihovih izjav in morda bodo nasmejale tudi vas, hkrati pa je ta objava opomnik, da si zapisujte tudi takšne malenkosti, saj jih sčasoma (včasih pa tudi že naslednji dan) pozabimo in nam bodo čez leta veliko pomenile. Zapisujte, fotografirajte in snemajte, hkrati pa bodite prisotne v trenutku, da se naužijete teh let, ki še prehitro minejo. Pred dnevi sem obujala spomine in na telefonu pregledovala posnetke stare nekaj let. Ko sem zaslišala te glasove mojih malčkov, ki so se do zdaj že zelo spremenili, sem bila res hvaležna, da imam ta spomin, ki me vsaj za trenutek opomni na to, kako so bili majhni in kakšni so takrat bili.
Zara: “Mami, veš kaj je meni najbolj všeč na tebi? To, da imaš nas!”
Kakšno leto nazaj sedimo pri kosilu in jemo perutničke s prilogo in Aljaž začne Jakobu razlagati, da to zdaj jemo peruti od kokoške. Jakob je čisto šokiran, se obrne k meni in reče: “Ti imaš kure?!”
Z Jakobom greva na zmenek in jaz se res lepo uredim. Nekaj časa me gleda, pa mi potem reče: “Mami, veš, če bi se malo bolj zrihtala, bi te kateri fant hotel imet.” (A lahko?!)
Poslušamo starejše pesmi od Pink in me sprašujejo, katera pevka je to. Jim povem, da je to pevka, ki s svojo hčerko poje Cover me in sunshine (to pesem od nje poznajo). Zara, navdušena nad tem, da mama in hči skupaj pojeta, reče: “Vau, oni imajo pevsko družino, mi pa tečno družino!”.
Jakob se sam pripne v avtomobilski sedež in ker to naredi z eno roko, mi reče: “To sem pa zdaj naredil kot pravi moški!”
Jaz: “Imaš vse pripravljeno za trening? Si si nalil vodo?” Aljaž: “Jaz si vedno v telovadnici natočim vodo, da ne porabljam domače vode.”
Na začetku pustnega časa je Aljaž nekaj gledal čez okno in zunaj opazil cigane (ali rome, da ne bom izpadla politično nekorektna, ampak saj veste, kaj mislim in da ne mislim nespoštljivo), ki so brskali po smeteh, kar je tukaj okoli naših blokov običajno. Ker so tokrat bili z avtomobilom, se mu je to zdelo čudno in je na glas pokomentiral, da so tokrat cigani prišli z avtomobilom. Jakob je dodal: “Pripravljajo se na povorko.” Za vse, ki ne veste, kaj je mislil. Pri nas imamo v pustni povorki dornavske cigane, ki so pustna maska in on ni vedel, da to niso isti cigani. Smo mu razložili, haha.
To je nekaj tistih cvetk, ki so me v zadnjem letu najbolj nasmejale in upam, da tudi vas spravijo v dobro voljo.
Z ljubeznijo, Mama.