Monthly update #5: September.

Monthly update #5: September.

Ta mesec sem poslušala malo manj in gledala malo več, včasih je težko izluščiti tisto najboljše.

Že velikokrat sem razmišljala, kako bi neke teme in vsebino, ki jo delim na Instagramu ohranila v malo bolj pregledni obliki. Nekaj stvari je shranjenih v “highlights”, veliko stvari, ki pa bi bile morda za koga zanimive (ali pa bi jih tudi jaz kdaj želela ponovno prebrati) pa je izginilo skupaj s storyji, ki potečejo po enem dnevu. Bom poskusila ohranjati navado zapisovanja takšnih stvari na blog, saj je tukaj najbolj pregledno in s pomočjo iskalnika tudi najbolj enostavno poiskati, kar koga zanima. Delila bom kakšne utrinke iz naših življenj in stvari, s katerimi se trenutno ukvarjam, aktualne teme, vsebino, ki sem jo v tistem mesecu brala, poslušala in /ali gledala ipd. Ne bom delila vseh knjig in vsebin, ampak tiste, ki so mi bile najbolj všeč in bi jih priporočala naprej.

Poslušala sem: Dr. Paul Conti: How to Understand & Assess Your Mental Health – Huberman Lab Guest Series.

Redko poslušam podcaste v angleščini, čeprav dobro razumem, ampak ko grem na kakšen res dolg sprehod, pa si potem najraje naštimam Huberman-a. Guest series o duševnem zdravju so me pritegnile, čeprav ima na splošno odlične vsebine in si želim, da bi imela več časa ter potrpljenja za poslušanje.

Gledala sem: Na RTV so predvajali 2. sezono mini serije Sisi, o cesarici Elizabeti Bavarski. Že 1. sezona mi je bila zelo všeč in sem jo omenila na Instagramu, zdaj pa moram obe, 1. in 2. sezono, priporočiti naprej še tukaj. Sisi so na filmskem platnu upodobili že velikokrat, pred kratkim sem gledala tudi film Korzet (Corsage), ampak mi je ta serija o njej ljubša. Bom pa poskusila (če kje najdem) pogledati še katerega od starejših filmov o njej.

Na splošno rada gledam in berem o zanimivih ženskah zgodovine ter sedanjega časa, Sisi pa je bila očitno še posebej zanima figura in je tudi mene zelo pritegnila.

V kinu sem pa gledala Oppenheimer-ja in je tudi odličen film, vreden ogleda.

Brala sem: Mir – pater Karel Gržan; napisal Jure Aleksič. Gre za biografsko knjigo o patru Karliju (kot ga imenujemo mi, ki smo ga imeli čast spoznati v času njegovega službovanja na Ptuju, ko sem bila sicer še čisto majhna, a se ga spominjam posredno preko pripovedovanj svoje družine). “Od odločitve, da postane duhovnik, ki je osupnila ‘partizansko družino’, do odločitve, da gre izza varnih zidov duhovniškega življenja med ljudi, brez vsega, v mraz, samo med stiske in trpljenje. Od doživljanja ustrahovanj zaradi pokončne drže v cerkvenih in civilnih krogih – pa do občutkov doživljanja milosti kot največje ljubezni do vsega, kar nas obdaja. Od metuljčkov in srčkov prvih ljubezni do notranjega žarenja, ki ga preveva v tem kvantnem svetu vesoljne povezanosti. Od tega, da so ga kot dislektika skorajda obsodili na posebno šolo in ga imeli za največjega čudaka, do tega, da je prišel do doktorata literarnih ved. Do izzivov, v katere je bil vržen sredi sočutne pomoči odvisnikom in neštetim ljudem v stiski. Od jasne izjave, da je celibat vsiljen in da lahko škodi, ter do lastne strategije, kako najti mir.” kot pravijo na Založbi Chiara.

Drugače pa se v septembru nisem ukvarjala z nekimi globokimi temami, ampak predvsem z organizacijo vseh obveznosti, ki so prišle z začetkom novega šolskega leta in z novo rutino, ki smo jo morali osvojiti. Moram reči, da smo dobro za štartali novo šolsko leto (meni je september po navadi najbolj stresen mesec, ampak letos je bil pa eden najlepših do zdaj). Zasluge pripisujem predvsem temu, da smo se vsi skupaj pogovorili o vseh obveznostih, kdo ima kaj, kdaj je kaj, kakšni so cilji in kako bomo naredili, da jih bomo dosegli, pa potem uporaba rokovnika Moje leto, da česa ne pozabim (vsebuje tedenski planer, plus nakupovalni sezam in prostor za načrtovanje tedenskega jedilnika, pa za hišna opravila, čas zase in za družino itd.), hkrati pa koledarček v otroški sobi in še piši-briši tabla v kuhinji, kamor sprosti zapisujemo dnevne obveznosti (in seznam, kdo se gre prvi tuširati, haha). Luštno je tudi, da so otroci že večji in bolj samostojni in upam, da nam uspe vzdrževati red čez celo šolsko leto in da bodo uspešno zvozili vse, kar morajo in kar so si zadali.

Z ljubeznijo, Mama.

 

X