Danes sem dopolnila 39t2d in še nedolgo nazaj sem bila prepričana, da bom takšen čas že rodila in v rokah držala svoje dete. No, še sem tukaj. Nestrpna, malo tečna, nekoliko otečena in z bolj malo energije. Res me zanima, kako in kdaj se bo vse skupaj začelo. Upam, da bo kmalu. Mimogrede, hvala vsem, ki mislite na nas in nam pošiljate tako lepa sporočila, misli in želje.
39. TEDEN
Teža: 58, 5 kg.
Obseg trebuha: 107 cm.
Kako se počutiš? Počutim se kar dobro, ampak priznam, da sem že malo naveličana čakanja in posledično tudi malo bolj sitna in brez volje kot ponavadi.
Nosečniška hrepenenja: Apetita še vedno nimam, kar se tudi pozna na kilogramih. Najraje si privoščim kakšne jagode (zdaj so na voljo tudi že slovenske, jupi) in pa banane.
Kaj je bilo ta teden najlepše? Ta teden se ni zgodilo nič posebnega in zato tudi težko kaj izpostavim. Počivala sem več kot običajno, ker sem bila tudi utrujena malo bolj kot ponavadi. Upam, da si bom v teh dneh napolnila baterije za nočno vstajanje, ki me čaka v naslednjih mesecih (letih, hihi).
Kaj je bilo ta teden najtežje? Najtežja je bila že omenjena utrujenost in vrsta lažnih popadkov, ki mi vedno znova dajo upanje, da bom končno spoznala malo štručko, a kasneje izzvenijo. Ob vsem tem je bilo malo težje ostati sproščen in miren zraven otrok, zato si ves čas ponavljam, da so to naši zadnji skupni trenutki pred rojstvom in jih poskušamo tudi maksimalno izkoristiti. Da ne omenim, kako boleči so že premiki našega fantiča. Nimam pojma, kaj včasih ustvarja, ampak res zaboli.
Kateri dogodek tega tedna si boš za vedno zapomnila? Ta teden si bom zapomnila predvsem po tem, da skoraj ne počnem drugega kot čakam in počivam. Seveda sem bila tudi aktivna in smo bili veliko zunaj v dneh, ko je bil sonček, ampak v dežju bi pa kar spala in spala. Na zdravniškem pregledu je bilo vse v redu in zdaj čakamo. In čakamo. In čakamo. Verjamem, da si bo Jakob izbral popoln trenutek za prihod na svet, ampak če bi lahko izbirala, bi bilo to že nekaj dni nazaj. 😉
Z ljubeznijo, Mama.