Pred leti sem objavila spodnji seznam s predlogi za branje o vzgoji in starševstvu, v zadnjem času pa sem prebrala še nekaj drugih dobrih knjig o vzgoji, zato sem prišla na idejo, da jih dodam k seznamu. Iz vsake knjige vzamem tisto, kar mi v neki situaciji koristi in kar se mi zdi v skladu z mojimi prepričanji. Ni nujno, da nam bo všeč vse zapisano v določeni knjigi in ni nujno, da gre za knjige, ki govorijo o enakem vzgojnem stilu, a zagotovo se lahko iz njih marsičesa naučimo (pa čeprav potem ne upoštevamo vsega in se zapisanega ne držimo, kot pijanec plota, saj so si otroci med seboj različni in pri vseh tudi ne delujejo enaki pristopi). Medtem ko otroci odraščajo, se pojavljajo vedno novi in novi izzivi in v spodnjih knjigah sem našla nekaj odgovorov na svoje dileme ter vprašanja, zato jih delim z vami.
1. Zdenka Zalokar Divjak: Vzgajati z ljubeznijo.
2. Zdenka Zalokar Divjak: Vzgoja je…ni znanost.
3. Zdenka Zalokar Divjak: Otroci, mladostniki, starši.
4. Marko Juhant in Simona Levc: Varuh otrokovih dolžnosti.
5. Bogdan Žorž: Vzgoja za vrednote.
6. Bogdan Žorž: Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje.
7. Bogdan Žorž: Razvajenost: rak sodobne vzgoje.
8. Elizabeth Pantley: Z otrokom lahko sodelujete.
9. Zoran Milivojevič: Mala knjiga za velike starše.
10. Jesper Juul: Agresivnost – Nov in nevaren tabu (tudi kakšno drugo knjigo Jesperja Juula je vredno prebrati, recimo Kompetentni otrok in druge; zagotovo lahko iz vsake potegnemo kaj zase).
11. Jessica Joelle Alexander, Iben Dissing Sandahl: Vzgoja po dansko.
12. Daniel J. Siegel, Tina Payne Bryson: Celostni razvoj otroških možganov.
13. Daniel J. Siegel, Tina Payne Bryson: Vzgoja brez drame.
14. Christina Mcghee: Vzgajati ločeno – Kako lahko ločeni in razvezani starši vzgojijo srečne in brezskrbne otroke. Gre za knjigo, ki opisuje zelo specifično situacijo razveze, zato ne bo primerna za vsakogar, vendar jo vseeno močno priporočam tistim, ki ste se v situaciji znašli. Ponuja odgovore na vprašanja o tem, kako reagirati ob razvezi, kako situacijo predstaviti otrokom, kako jim olajšati spremembe, kako se z njimi pogovarjati (glede na starost in stopnjo razvoja), opisuje izzive s katerimi se na tej poti soočamo in rešitve za izzive, saj si navsezadnje vsi želimo zmanjšati negativen vpliv ločitve na naše otroke in jim še naprej nuditi varno okolje, hkrati pa poskrbeti tudi zase.
Starši si pogosto izmenjujemo razne izkušnje, nasvete in tudi knjižne predloge o vzgoji otrok, zato sem prosila nekaj kolegic in kolegov blogerjev, da z mano delijo svoje najljubše knjige o vzgoji. Vsak izmed njih je moral predlagati eno knjigo o vzgoji, ki bi jo resnično priporočal v branje in tukaj so njihovi odgovori.
Danijela, ki piše blog Mami na off, mi je že pred časom predlagala knjigo Vsak otrok se lahko nauči pravil, avtorice Antette Kast – Zahn, zato naj bo danes zapisan kar ta predlog.
Anja iz bloga Maminamaza predlaga Reci ne brez slabe vesti, Jesperja Juula, ki opisuje zakaj so meje nujno potrebne za dober razvoj in odnos, saj s tem pomagaš otroku razviti integriteto, vrednote in spoštovanje do samega sebe.
Jure in Tjaša ustvarjata blog Ljubki nesmisel. Prosila sem ju, naj vsak od njiju poda en knjižni predlog o vzgoji. Tjaša je izbrala knjigo Znanost o vzgoji, Jure pa predlaga knjigo Kompetentni otrok, Jesperja Juula, ki sem jo omenila že zgoraj.
Sanja iz Žogic in kravat je povedala, da ne prebira veliko knjig o vzgoji, bi pa vseeno priporočala Skrivnost otroštva od Marie Montessori. Je lažja, bolj berljiva kot Srkajoči um, ki v bistvu res predstavi temelje te pedagogike, vseeno pa zelo bogata.
Vojka, ki piše knjižni blog Pri Sofiji se je zelo težko odločila za samo eno knjigo, hihi. Predlaga tri knjige Marka Juhanta, in sicer, Varuh otrokovih dolžnosti, Pogrešani napotki in pa posladek k delu Varuh otrokovih dolžnosti, Srečni otroci.
Nina iz Gospodična knjiga predlaga Neverjetna leta, avtorice Carolyn Webster-Stratton. Priporoča jo zato, ker o vzgoji piše s konkretnimi primeri iz vsakodnevnega življenja, osredotoča se na impulzivne, nemirne otroke, daje poudarek na učenje socialnih veščin, na spodbude s pohvalo (tega Slovenci ne uporabljamo dovolj in na pravilen način), gre ji za prepoznavanje in uravnavanje otrokovih čustev, za njegovo samostojnost. Najboljša poglavja, iz katerih se lahko marsikaj naučimo, so tista o pohvalah, načelih proste igre, postavljanju mej, logičnih in naravnih posledicah. Obiskovala je tudi trening starševstva Neverjetna leta, ki temelji na tej knjigi, več kot odlična stvar, v Sloveniji še ne dovolj prepoznana z vidika javnosti, od strokovnjakov pa že potrjena v raznih ustanovah.
Iva, ki piše blog Ljubezniva, pa bi izpostavila ravno Vzgojo po dansko, ki je tudi meni zelo ljuba in omenjena zgoraj. Pravi, da v zadnjem času opaža, kako se vsi, predvsem starši, precej obremenjujemo s srečo. Za katero pa naučeno vemo le to, da naj bi izvirala iz notranjega zadovoljstva. Premalo pa se v resnici zavedamo, da ta sreča ni pogojena z materialnimi stvarmi, po katerih posegamo. Za pristno srečo je potrebna vzpodbudna beseda, razumevanje in ljubezen, poglobljena empatija, nestrukturirana igra, s katero otrok razvija samonadzor, sposobnost reševanja težav, trdoživost, zaupanje v lastne sposobnosti. Starševstvo res ni lahka naloga, zato ne smemo pozabiti, da imamo možnost učiti se in črpati znanje drugih kultur, pri katerih kaže praksa dobre rezultate. Kot denimo Danska, kjer že več kot 40 let veljajo za najsrečnejše ljudi na svetu. Naj se sliši še tako klišejsko, a sem prepričana, da lahko z iskrenostjo, spoštovanjem, in umirjenim, preprostim načinom življenja – z danskim načinom vzgoje – vzgojimo trdožive, čustveno stabilne in srečne otroke. In takšni bodo kos izzivom, s katerimi se bodo soočali v odrasli dobi. Takrat si bomo lahko rekli, da smo bili v svoji vlogi, kot starši, uspešni.
V bistvu smo se vsi zelo težko odločili za samo nekaj knjig, omenjenih pa je bilo tudi še več knjig Juula, ki je očitno resnično zelo priljubljeni avtor slovenskih staršev, zato v branjem priporočamo tudi druge njegove knjige. Upam, da vam seznam koristi.
Z ljubeznijo, Mama.