Za letošnji dan žena sem si želela spregovoriti z ženskami, s katerimi sodelujem na različne načine in preko različnih projektov in ki me navdihujejo. Gre za ženske, mame, žene in podjetnice, ki uspešno ter vsaka na svoj način usklajujejo svoje vloge, se ne pustijo tlačiti v neke določene okvirje, hkrati pa se znajo tudi ustaviti, kadar so preobremenjene in si znajo postaviti prioritete. Jasno je namreč, da nihče na tem svetu ne more ves čas imeti in početi vsega, ne glede na to, ali si moški ali ženska, zato moramo svoje življenje znati živeti v ravnovesju. So ustvarjalne, ženstvene, nežne, pogumne, odločne, zasanjane, tihe, a tudi glasne, razgledane, inteligentne in polne idej. Z njimi se lahko poistovetimo in od njih se lahko učimo.
Kasia Rižnar, “Ilustratorka in oblikovalka”. Kasia je Poljakinja, ki jo je ljubezen pripeljala na Ptuj in tako pred kratkim tudi v moje življenje. Je umetniška duša, ki s svojo sproščenostjo in smehom sprosti tudi vse okoli sebe. Njene ilustracije so mi bile takoj všeč, zato sem jo izbrala, kot ilustratorko za svoje voščilnice, ki jih lahko podarite ob različnih priložnostih, predvsem pa so namenjene kot pika na i k nakupu Nosečkinega, Dojenčkovega ali Malčkovega dnevnika. S Kasio imava v mislih še en lušten projekt in upam, da bova tudi to realizirali še letos in da vam bo všeč tako, kot je nama. (Kasia me je prosila, da popravim njeno slovenščino, če v njenih odgovorih kaj ne bo v redu zapisano, pa sem popravila samo dve večji napaki, ker mislim, da je njena slovenščina, glede na situacijo, zelo dobra in da se lepo in prisrčno razbere njeno močno sporočilo.)
- Kako je, zate osebno, biti ženska v 21. stoletju? Kljub vsem težavam žensk na svetu, katere bi bilo treba nasloviti in kljub neenakopravnosti… Vseeno izbiram pozitivno plat in na vprašanje kako je ženski ZDAJ odgovorim: Čudovito! Čudovito je imeti pravice. Čudovito, da smo se ženske znova zbudile. Čudovito, da imamo nazaj svoj glas. Zelo me veseli, ko vidim, kako se krepi našo sodelovanje na vseh področjih. V zadnjem letu sem se tudi sama bolj odprla na druge ženske. Sodelujemo poslovno, podpiramo se kot prijateljice, spodbujamo in vedrimo. Upam, da bo tako tudi ostalo in se veselim, da so naše hčerke vzgajane v takim ženskim krogu in da vidijo, kako pomembno je, da se spodbujamo kot sestre.
- Kaj te navdihuje? V življenju najbolj me navdihujejo močne, karakterne ženske in na sploh ljudje, kateri so pristni, se ne bojijo biti to, kar so. Ko pa gre za ilustracije… Navdihujoča je seveda narava, moja dva otroka, kultura na sploh… a vseeno mislim, da večina mojih ilustracji ni sadež enega posebnega navdiha. Vse kaj vidim, kaj se dogaja okoli mene, vse moje misli in občutke vodijo do končnega izdelka.
- Od kod črpaš moč in energijo za vse, kar počneš? Imam rada ljudi in mojo družino VENDAR energijo večinoma črpam z trenutkov, kadar sem čisto sama in se lahko posvetim slikanju. To, da poklicno delam to, kaj me resnično veseli in zavedanje, da sem do tega trenutka prišla s svojim delom mi daje energijo, da nadaljujem.
- Kaj ti pri materinstvu predstavlja največji izziv? Ti je težko usklajevati vlogo matere s tem, kar si, kot ženska? Sem mama dveh otrok, sta stara 5 let in 19 mesecev. Zdaj mi je lažje… Pet let nazaj, ko sem postala prvič mama sem potrebovala nekaj mesecev, da sem se lahko spet našla kot ženska, umetnica, partnerka. To je bil moj največji izziv. Kako spet postati JAZ, oz. kako ugotoviti KDO pravzaprav sem zdaj? Zelo zahtevno je biti vse v enem. Utrla se je podoba super ženske, katera ima vse pod kontrolo, takoj s porodnišnice pride domov naličena, fit, polna energije, vse obvlada, ima pospravljeno hišo… lahko bi naštevala… Ampak se moramo zavedati, da je to ponavadi samo en zorni kot, samo delček resničnega življenja. Vesela sem, da vse več od nas pove na glas, da ne obvlada vsega. Takoj, ko delimo slabe trenutke z drugimi mamami se izkaže, da so skoraj vse kdaj že bile v podobni situaciji, da nismo same. In spet… ženski krog je pomemben, da se znajdeš v novi vlogi.
- Si se morala kdaj soočati s predsodki, glede tega, da si ženska, podjetnica in mama? Kakšnimi? Kako si se odzvala? Iskreno? Nikoli! In ravno to je še en signal, da svet le gre naprej in mogoče že naša generacija se bo dokončno znebila sledov patriarhata. To si tudi zelo želim in upam, da bo tako.
Anja Oman, “Mamica 5 letne navihane Nine in dojenčka Iana, blogerka, podjetnica in inštruktorica Plesnega pilatesa.” Anja je ena tistih blogerk pri nas, ki je vedno korak pred drugimi in vse svoje različne interese odlično združuje v svoji Mamini mazi. Je tudi ustanoviteljica Mami blogerk in tista oseba, h kateri se zatečem po nasvet, kadar mi je pri svojem delu težko, kadar ne najdem navdiha za pisanje, kadar rezultati niso takšni, kot bi pričakovala ali kadar se želim samo pošteno nasmejati. Ona je tista, ki vedno najde spodbudno besedo, hkrati pa zna podati tudi konstruktivno kritiko in te nekako potisne naprej, ko misliš, da si pri koncu. Hvala Anja!
- Kako je, zate osebno, biti ženska v 21. stoletju? 21. stoletje je do žensk (v zahodnem svetu) na prvi videz čudovito. Lahko se oblačimo, kot želimo, povemo, kar želimo, volimo, kogar želimo, postanemo, karkoli nam paše, se poročimo iz ljubezni in ločimo, če nam tako veli srce. A to nikakor ne pomeni, da je 21. stoletje do žensk prizanesljivo kaj bolj kot so bila ostala. Skupaj s pravicami so prišle tudi dolžnosti in pričakovanja. Skupaj z dolžnostmi in pričakovanji pa je prišel ogromen pritisk. Biti odlična na vseh področjih je preprosto preveč naporno. A ženske nekako grizemo, se borimo in dokazujemo, da zmoremo. Dolgo časa sem bila na to izredno ponosna, zadnjih nekaj let pa se sprašujem: čemu? Komu se še vedno dokazujemo? Je to, da smo lahko vse kar si želimo in še več, obenem pa nam še vedno pritičejo tudi stare vloge, prednost ali navidezna prednost?
- Kaj te navdihuje? Navdihuje me več stvari: Glasba, narava, potovanja, knjige, predvsem pa ljudje oz. Druge ženske. Ko jih opazujem koliko energije, srčnosti, ljubezni in volje imajo. Ko pokažejo svojo iskrenost, ranljivost, obenem pa neskončno moč. To me še vedno vsakič znova presune. Življenjske zgodbe močnih žensk.
- Od kod črpaš moč in energijo za vse, kar počneš? Iz sebe. Mogoče se to sliši prevzetno, ampak je res. Verjamem, da si vsak svojo pot tlakuje sam, da vsak v sebi nosi moč, da spreminja svoje življenje in celo življenja drugih. Je pa tudi tukaj seveda nekaj predpogojev, osnovnih temeljev, ki morajo biti izpolnjeni: zdravje in vsaj minimalna finančna varnost. Če je tukaj zraven še ljubezen in podpora bližnjih, pa je to že zmagovalni kombo. Mogoče črpam iz hvaležnosti, da so mi ti pogoji dani in iz zavedanja, da jih moram izkoristiti.
- Kaj ti pri materinstvu predstavlja največji izziv? Ti je težko usklajevati vlogo matere s tem, kar si, kot ženska? Kar se tiče mene kot ženske in mene kot mame, sem ekstra samozavedna in se trudim tudi svojima otrokoma pokazati, da sem samo človek, ki je včasih tudi žalosten, včasih malo nor in včasih potrebuje mir, včasih pa zabavo. Velikokrat si vzamem čas zase oz. si ga vzameva skupaj s partnerjem. Potrebujem svoj mir, sebe. In želim, da me otroka spoznata kot mene, ne samo kot neko idealistično predstavo mame. Ne vidim ju kot nekaj, kar mi preprečuje hoditi po svoji osebni poti, ampak bolj kot sopotnika na njej. Mi pa pri vsem skupaj velik izziv predstavlja čas in tukaj se včasih izgubim. Rada bi bila čuječa do partnerja, do otrok in do sebe, obenem pa sem deloholik in malo hiperaktivna, vedno v več projektih naenkrat… To me vsako toliko podre.
- Si se morala kdaj soočati s predsodki, glede tega, da si ženska, podjetnica in mama? Kakšnimi? Kako si se odzvala? V okolju v katerem živim, ne. Tudi vse moje prijateljice so mamice podjetnice, ljudje s katerimi se obdajam to jemljejo kot nekaj popolnoma vsakdanjega. Sem pa dobila nekaj očitkov v zvezi z bloganjem in izkoriščanjem otrok za posel. To me vedno znova prizadane, saj je blog posledica, orodje s katerim grem lažje čez izzive materinstva, ki jih želim deliti z drugimi mamicami, da bo tudi njim lažje. V to vlagam ogromno energije in časa in to, da vsake toliko objavim fotografijo svojih otrok, nima nobene veze z zaslužkom, ampak samo in izključno z mano, s kontekstom. Nisem imela otrok zaradi bloga, ampak obratno. Pa saj ne vem komu to sploh razlagam, kdo tega ne razume? Kdo to obsoja? Prvih nekajkrat sem se še zelo burno odzvala, zdaj pa sem se naučila to ignorirati in nadaljevati z dvignjeno glavo. Saj še zaboli, ne rečem, zelo!, ampak sem prepričana v svoje odločitve, zato se učim premagovati tudi vse očitke ljudi, ki me v bistvu niti ne poznajo, pa mi že sodijo.
Maša Strobl, “Sem vedno nasmejana kolumnistka, blogerka, pisateljica, programerka, ustvarjalka, vedno v iskanju novih izzivov, predvsem pa mama, ki neskončno uživa v preživljanju časa s svojo družino.” Mašo spremljam že leta in vedno mi je v navdih, kaj vse počne s svojo Kreativno družino. Nazadnje me je očarala s svojo keramiko, zato se je rodila ideja, da bi nekaj keramičnega ustvarili tudi skupaj. Glede na veliko ljubezen, ki jo mame čutimo do kave, lahko samo ugibate, kakšen bo najin skupen projekt, hihi. Kmalu.
- Kako je, zate osebno, biti ženska v 21. stoletju? Sama se kot ženska v 21. stoletju počutim odlično. Življenje mi omogoča, da počnem vse kar si želim in dosežem prav vsak cilj, ki si ga zadam. Me pa včasih zaskrbi, kako bom v tem stoletju vzgojila svoje tri otroke. Globalizacija, skokovit napredek tehnologije, socialna omrežja in skušnjave na vsakem koraku so velika preizkušnja za mame, njihove hčerke in partnerje.
- Kaj te navdihuje? Velik vir mojega navdiha so moji trije otroci. Njihova kreativnost, svoboda, neobremenjenost, norčavost in iskrivost me vsak dan opominjajo na to kaj je pomembno v življenju. Oni so moji veliki učitelji in skupaj rastemo ter soustvarjamo naš jutri.
- Od kod črpaš moč in energijo za vse, kar počneš? Moja izbira poklica in odločitev, da delam v lastnem podjetju mi omogočata, da si delavnik prilagodim tako, da z družino preživim veliko časa. In ravno čas mi predstavlja največjo vrednoto sodobnega časa. Tako lahko brez težav usklajujem družinsko življenje s svojim poklicem ter hobiji. Ustvarjanje, igrivost in smeh so pravo gorivo za moj motor.
- Kaj ti pri materinstvu predstavlja največji izziv? Ti je težko usklajevati vlogo matere s tem, kar si, kot ženska? Največji izziv materinstva mi v tem trenutku povzroča odgovornost, da svoje otroke opremim z vsemi potrebnimi znanji in vrednotami, ki jih bodo v prihodnosti potrebovali. Šolski sistem, ki mi je še do pred kratkim predstavljal pomembno vrednoto, poka po šivih in ne sledi razvoju družbe in njenih potreb. Zame največje vrline, ki bi se jih morali otroci naučiti so: radovednost, iskrivost in kreativnost. Šola pa vse troje zavira. Zato se po vseh svojih močeh trudim biti protiutež šoli, kar pa mi včasih da občutek Sizifovega dela. Ker je družinsko življenje tako pomemben del mojega življenja, za druge koščke ženskosti poleg materinstva skoraj ni prostora. In ker me vloga mame izpolnjuje in je moje največje poslanstvo, ostalih niti ne pogrešam. Zagotovo pa obstajajo v meni: žena, podjetnica, prijateljica, ustvarjalka, učenka, učiteljica, … in prav vse imam rada.
- Si se morala kdaj soočati s predsodki, glede tega, da si ženska, podjetnica in mama? Kakšnimi? Kako si se odzvala? Vsako okolje prinaša predsodke, še posebej, če si upaš biti drugačen. A svoj prestrašen plazilski del možganov kar uspešno zatiram in se prepuščam vsem priložnostim, ki mi pridejo naproti. Življenje je igra in treba jo je igrati. Ujet v predsodke drugih težko živiš, še težje pa se igraš.
Kristina Smodila, “Grafična oblikovalka, ki je tudi lastnica blagovne znamke Delišs, ukvarja pa se tudi s stiliranjem hrane.” S Kristino sodelujeva že skoraj štiri leta, saj je oblikovalka, ki stoji za vsemi mojimi dnevniki, rokovniki in spominskimi karticami. Vse moje ideje vedno odlično realizira, me potrpežljivo posluša in mi svetuje, njeni dizajni pa so mešanica njenega prepoznavnega stila in sodobnih trendov, hkrati pa tako ženstveni, preprosti in klasični, da so za zmeraj.
- Kako je, zate osebno, biti ženska v 21. stoletju? Zdi se mi, da je to obdobje in okolje odlično zame in za ženske na splošno. Ženske v tem času lahko počnemo prav vse – imamo svobodo govora in odločanja, lahko si gradimo kariero, izbiramo s katerimi ljudmi bomo obkrožene, same preskrbimo sebe in otroke. Ker smo čustvena bitja je to krasno obdobje, saj se lahko odpiramo, komuniciramo in si pomagamo. Dejansko imamo moč, da lahko spreminjamo svet. V vsem tem se vidim tudi sama. Počutim se, kot da imam niti v svojih rokah. Nisem sicer pretirana feministka in imam rada partnerski tandem, verjamem pa v posebno moč žensk in v naše povezovanje.
- Kaj te navdihuje? Navdih me včasih poišče kar sam, kadar pa se to ne zgodi, ga poiščem sama. Ker imam prostega časa bolj malo, me zagotovo navdihujejo dnevi, ko si lahko sama ali z družino privoščim kak izlet ali potovanje. Navdihujejo me mesta, sonce, ljudje. Tako si širim obzorja. Včasih sta to tudi narava in šport. Dasta mi motivacijo in zagon. Navdihujejo me tudi dobro izpeljani projekti. Dajo mi krila ter nove ideje.
- Od kod črpaš moč in energijo za vse, kar počneš? Moč črpam iz zgoraj naštetih stvari. Morda me žene tudi to, da nisem imela nobene finančne pomoči od domačih in sem sama doseglja željene cilje. Na to sem ponosna. Občutek moči odločanja in finančne svobode je neprecenljiv, zato mi to daje moč za vse prihodnje izzive. Pomaga tudi druženje s sopodjetnicami, kjer so moji izzivi podobni njihovim, učimo se druga od druge ter sodelujemo pri projektih.
- Kaj ti pri materinstvu predstavlja največji izziv? Ti je težko usklajevati vlogo matere s tem, kar si, kot ženska? Ker imam ravno devetmesečno dojenčico je to seveda zdaj toliko težje. Priznam, na čase je zelo naporno. Najhuje je, ko se v meni bojujeta dve strani, ena, ki bi bila rada čim več in brez napornih urnikov ob otroku, druga pa, ki bi rada sodelovala pri vseh projektih in ne bi ničesar zamudila. Oboje pač ne gre, zato tu vmes lovim ravnotežje. Včasih mi uspe, spet drugič pa se sesujem in zopet znova pobiram. In med napornim tempom včasih res izgubiš sebe. Pomembno se mi zdi, da si znaš vzeti čas zase in se zopet poiskati. Če se predolgo ne najdeš, je možno, da na eni točki ugotoviš, da ne veš več kdo si in to poleg tebe, žal to na precej neprijeten način, občutijo tudi najbližji. Se pa ravno pri maternistvu najbolj pokaže pozicija ženske v tem času. Ko smo ženske enostavno tako napredne, aktivne in neodvisne, ampak fizično in časovno ne zmoremo vsega. Kljub svobodi, ki jo imamo občutimo lahko na naših ramenih precej več bremena in odgovornosti.
- Si se morala kdaj soočati s predsodki, glede tega, da si ženska, podjetnica in mama? Kakšnimi? Kako si se odzvala? Na srečo takih situacij ni bilo veliko. Morda bi lahko rekla, da sem se kot ženska podjetnica mogla bolj dokazat pri nekaterih direktorjih. V podjetništvo sem vstopila pri dvaindvajsetih letih in sem velikokrat mogla bolj garat, da sem s svojim delom prepričala stranko. Glede materinstva in podjetništva pa morda le kak očitek od znank, ki so same v rednih službah s precej normalnimi delovniki in težko razumejo tak življenjski stil. Nikogar ne obsojam in jih na nek način razumem. To je pač moj način življenja in se mi zdi, da kot mama podjetnica lahko naučim svoje otroke, da so bolj samostojni, prej dobijo določene odgovornosti in se naučijo delovnih navad.
Jelena Vuković Marin, “Mama, žena, kreativni obraz za copatki in butično trgovinico Mia&Mika, po papirjih mag. ekonomije in komunikologinja, ki ji izzivov nikoli ne zmanjka.” Najino poznanstvo sega v otroštvo, sodelovati pa sva začeli pred leti, ko je Jelena začela s šivanjem usnjenih copatkov za dojenčke in otroke. Ne samo, da moji otroci nosijo njene copatke in da imam jaz doma še kup izdelkov iz njene trgovinice, ki so lepi in kvalitetni, ampak sva en model usnjenih copatkov ustvarili skupaj ter ga poimenovali Lala. Od takrat naprej najino prijateljstvo raste, v njeni trgovinice pa najdete tudi nekaj mojih izdelkov.
- Kako je, zate osebno, biti ženska v 21. stoletju? Nikoli v zgodovini ženske nismo imele boljših izhodiščnih možnih, možnosti, da same izoblikujemo svoja življenja po svojih vizijah, a hkrati so družbene norme, kljub napredku ohranile dokaj konzervativno podobo ženke, kar nam večini potem povzroča notranja trenja med tem, kaj bi želele in tem kaj se od nas pričakuje. Zasledila sem stavek, ki odlično opisuje trenutno situacijo moderne žene, matere: “od žensk, se danes pričakuje, da delajo kot da nimajo otrok in da vzgajajo otroke, kot da niso zaposlene” …
- Kaj te navdihuje? Vse, vsak nov dan, vsako lesketanja sonca skozi drevesne krošnje in južni veter, ki ogreje ozračje. Smešno, ampak res pustim možnost vsemu kar me obdaja, da me razveseljuje in to mi da neizmerno količino energije. Pogovor s prijateljico, nepričakovan nasmeh, občutek, da sem koga razveselila, objem…
- Od kod črpaš moč in energijo za vse, kar počneš? Od zgoraj naštetega. Nikoli več se ne silim z “notranjimi seznami” kaj bi morala, ampak me vodi notranji občutek, kaj se mi v določenem dnevu zdi najbolj pomembno, da opravim in maksimalno izkoristim svoj dan, tako na področju materinstva, dela kot tudi osebno.
- Kaj ti pri materinstvu predstavlja največji izziv? Ti je težko usklajevati vlogo matere s tem, kar si, kot ženska? Najtežje mi je razbijati svoja osebna pričakovanja, ki sem si jih ustvarila, kaj bi “morala” in kar v resnici želim zase in za svojo družino. Trudim se, da so moje prioritete moje in ne družbeno določene in zato seveda, določene stvari ne opravim, kot bi si želela, a to je zavestna cena, da Vse ne gre. Ne morem biti popolna gospodinja, “full time” mama, poslovna ženska, dobra žena, hči in prijateljica, brez da na katerih področjih ne “popuščam”. Zato zavestno dajem prioritete, tistim ljudem in stvarem, ki se mi zdijo, da so v resnici najpomembnejši in to vsak dan znova in sproti.
- Si se morala kdaj soočati s predsodki, glede tega, da si ženska, podjetnica in mama? Kakšnimi? Kako si se odzvala? Sem, predvsem, ko sem bila mlajša, čeprav tudi danes veliko ljudi meni, da moja prijaznost in sproščen odnos pomeni, da ne vem kaj si želim ali da ne vem voditi ljudi. Moj odziv na to pa se je tekom let spremenil, nekoč sem šla in kupila stroga poslovna oblačila, danes tega ne potrebujem več, imam dovolj znanja, da dosežem svoje cilje.
Najlepše je, ko ženske druga drugo podpiramo, spoštujemo in spodbujamo ter sodelujemo. Naj bodo njihove zgodbe tudi vam v navdih.
Z ljubeznijo, Mama.