Kako spodbujati domišljijo?

Kako spodbujati domišljijo?

Med brskanjem po spletu, z namenom, da bi skupaj zbrala čim več načinov, kako spodbujati domišljijo, sem naletela na članek v reviji Zmajček (preberete ga lahko TUKAJ), kjer je v uvodu lepo zapisano, kar sem namignila že v prejšnji objavi o kritičnem mišljenju, in sicer »Sposobnost učenja in inoviranja je tisto, kar ločuje učence, ki so pripravljeni na naraščajočo kompleksnost življenja in dela v 21. stoletju, od tistih, ki to niso. Ključ­na znanja in spretnosti za 21. stoletje so: ustvarjalnost in inovativnost, kritično razmišljanje in razreševanje problemov, komunikacija in sodelovanje«. (Partnership for 21st Century Skills, p.2009, p. 8) (Vir 1). Ravno zato nadaljujem še z objavo različnih načinov za spodbujanje domišljije pri otrocih. Upam, da vam koristijo, kot so koristili meni. Nekaj od teh redno uporabljamo že leta, nekaj občasno, nekaj pa jih še bomo preizkusili.

  • Omejevanje časa pred ekrani. Otroke izpostavimo ekranom čim bolj pozno in tudi potem, ko jim dovolimo nekaj časa preživeti pred televizijo, računalnikom, telefonom ipd., naj bo ta čas čim bolj omejen (in tudi nadzorovan).
  • Branje knjig. Pri branju knjig se mi ne zdi pomembno samo to, da z otroki beremo, ampak tudi to, kako beremo. Za spodbujanje domišljije so krasne slikanice brez besedila ali z malo besedila, kjer si lahko sam izmišljuješ različne zgodbe na podlagi ilustracij, spodbujaš otroke, da si jih izmišljujejo oni ali pa ti začneš s pripovedovanjem, oni pa naj dokončajo po svoje ipd. Včasih se igramo, da vsak od nas pove en stavek zgodbice in drugi nadaljuje, tako da si potem skupaj izmislimo zgodbo ali pa jo sestavljamo na podlagi tega, kar smo videli v naravi, doživeli ipd.
  • Igra v naravi. Sprehod, gibanje in igra v naravi so vedno dobra ideja, tako za gibalni razvoj kot tudi za razvoj možgančkov in tudi za otroško domišljijo.
  • Ustvarjanje. Otroke lahko spodbujamo k ustvarjanju iz različnih materialov tako, da so doma le-ti vedno na voljo (Od naravnih materialov do plastelina, gline, raznih barv, papirjev, odpadnih materialov in embalaž itd.), da se lahko kadarkoli usedejo in poljubno ustvarjajo, rišejo, barvajo, lepijo, izrezujejo ipd. in tako, da jih pri ustvarjanju ne omejujemo s tem, kako bi moral izgledati končni izdelek ter da jih ne obremenjujemo s tem, kakšno packarijo naredijo (Če vemo, da bodo naredili packarijo, jih lahko usmerimo na dvorišče, zavarujemo mizo, tla, kjer ustvarjajo, njihova oblačila ipd.).
  • Izven okvirjev. Pri igri, razmišljanju, učenju, jim dovolimo oz. jih spodbujajmo, da gredo kdaj tudi izven nekih določenih okvirjev. Recimo, kot sem enkrat že objavila na Instagram storyju in tudi vas spraševala o tem, mi se včasih igramo kakšno družabno igro, ki ima točno določena pravila, tudi malo po svoje oz. si lahko otrok izmisli pravila, če v tistem trenutku to želi. To je samo eden od primerov.
  • Pasivna igrača, aktiven otrok. Če želimo, da je otrok med igro čim bolj aktiven, ustvarjalen in da uporablja svojo domišljijo, morajo biti njegove igrače čim bolj pasivne. To pomeni, da bolj, kot so preproste, bolje je. Ne rabijo biti svetleče, ozvočene, kričečih barv in imeti sto funkcij. Primer takšne dobre igrače so recimo razne kocke in Lego kocke.
  • Veliko se pogovarjajmo z otroki. Sprašujmo jih in jih spodbujajmo, da tudi oni postavljajo raznorazna vprašanja, postavljajmo jim izzive, spodbujajmo jih k temu, da sami rešujejo vsakodnevne probleme, naj poiščejo več rešitev za en problem, naj primerjajo stvari med sabo, naj predvidevajo in razmišljajo o stvareh, o tem, kako kaj deluje in še in še.

Z ljubeznijo, Mama.

Viri:

  • Doc. dr. Šorgo, Andrej: Razvijanje in spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri učencih in učiteljih. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. https://www.zrss.si/nama2012/ datoteke/PL3_ASorgo.pdf; privzeto 4. 9. 2018. (Vir 1)
X