Zadnja leta se veliko govori o osebni rasti, o tem, kako se je potrebno imeti rad, se večkrat postaviti na prvo mesto, poskrbeti zase, razrešiti neke stare vzorce, ki so podzavestno kažejo v našem vedenju in v naših reakcijah na različne situacije in vsi delamo na tem ter pišemo navdihujoče citate na Instagram, ampak potem pa pride neka preizkušnja, naporna situacija ali naporen mesec, kot je december in nas večina pogrne v vseh omenjenih točkah. Zakaj je tako? In zakaj je tako lahko nekaj govoriti, pa malo težje to dejansko živeti? Dejstvo je, da najbolj osebnostno zrastemo ravno v takšnih situacijah in dokler ne pridobimo dovolj izkušenj, ki jih potrebujemo za to, se naše misli, besede in dejanja ne bodo poravnala s tistim, kar čutimo v duhu, da si želimo. Mi morda čutimo, da se moramo postaviti na prvo mesto in da bi zato bilo prav, da se v decembru odrečemo vsem druženjem, ki nam recimo niso po godu, ampak naša dejanja so v nasprotju s tem, ker pristanemo na vse dogovore, čeprav si tega ne želimo ali pa ne pristanemo na dogovore, ampak se pa v mislih ves čas vračamo k temu, imamo slabo vest, ker smo povabilo zavrnili, razmišljamo, ali smo naredili prav ipd. V obeh teh primerih naš um, telo in duša niso v poravnavi. In kaj lahko naredimo, da do tega pridemo?
- Najprej se moramo začeti zavedati, kaj je tisto, kar si želimo. Prisluhniti moramo sebi, svojim željam, izločiti vsa pričakovanja bližnjih in pričakovanja celotne družbe ter v svojih željah in potrebah postati pristni.
- Zdaj moramo s svojimi željami uskladiti svoje misli. To je zavesten proces. Ko zaznamo misel, ki nam ne služi, jo nadomestimo z novo mislijo, ki nam služi in to počnemo, dokler se ta misel spontano ne pojavi namesto nezaželene.
- Naša dejanja naj odražajo naše želje in potrebe ter naše misli. Če se neželene misli še vedno pojavljajo, jih skozi različne situacije in izkušnje “spuščamo”. Če nas recimo obdaja krivda, jo začutimo, sprejmemo in potem spustimo in si ponavljamo misli, ki nam služijo in v nas prebujajo dobre občutke: “To sem naredila, ker je to v tem trenutku najbolje zame.” “Te moje odločitve mi prinašajo mir in čas za mojo družino, ki ga tako potrebujem in želim.”
Na cilj smo prišli (vsaj v tem smislu), kadar znamo v življenju sproti prisluhniti sebi in se s tem uskladiti tako, da začutimo mir in zadovoljstvo. Seveda je tako kot pri vsaki stvari tudi tukaj pomembna vaja in da smo pripravljeni na to, da nam bo to včasih šlo bolje od rok, spet drugič malo slabše, da bodo trenutki, ko bomo sklenili kakšen kompromis, tudi naredili kakšen korak nazaj, ampak sprejeli vse te izkušnje kot del rasti. Le kaj bi bolj pokazalo, da se imamo radi, kot to, da znamo tudi v mesecih, kot je december jasno pokazati, kje so meje naših zmožnosti in se vrniti k sebi?
December je lahko torej precej naporen mesec, ker so pričakovanja glede tega, kaj vse bi naj počeli ter naredili večja, kot v ostalih mesecih. Gre predvsem za družbena pričakovanja, ki jim dovolimo, da vplivajo na nas. Predvsem mame smo tiste, ki imamo (oziroma dobimo) občutek, da bi v tem mesecu morale otrokom pričarati nepozabno praznično vzdušje z izleti, peko piškotov in drugih dobrot, ustvarjanjem, raznimi presenečenji, popolnimi darili pod smrekico itd. Ni več dovolj, da skuhaš božično večerjo in postaviš smrečico (pa že tukaj so lahko priprave in izvedba zelo stresne), pričakuje se več. In ko vsemu temu dodaš še službene (in šolske) obveznosti (ki jih je po navadi v decembru tudi več), vsakodnevne opravke ter več druženj in obiskov, lahko kaj hitro pregoriš. Da bi tudi sebi pokazale, da se imamo rade (res rade, to ni samo puhlica!) in ne samo drugim, vas opomnim na to, da vam veliko tega sploh ni potrebno narediti, če tega ne želite, predvsem pa lahko za No-Stress December upoštevate nekaj naslednjih korakov:
- Nauči se reči NE! Vsakič, ko rečeš “ja” nečemu, kar ne želiš, rečeš “ne” sebi. Morda je čas, da začneš govoriti “ja” sebi in “ne” vsem tistim situacijam in ljudem, ki te obremenjujejo
- Ne čakaj na zadnji trenutek. Nakupovanje daril in tudi živil tik pred prazniki je lahko zelo stresno. Da bi se izognili temu in vsej gneči, ki takrat vlada po nakupovalnih centrih, je dobro, da vse nakupe (ali pa vsaj večino) opravimo prej in se tega dela priprav na praznike lotimo malo bolj načrtno, ker si lahko tako veliko skrbi in hitenja prihranimo. Prav tako je dobro, da tudi darila zavijemo že malo prej (in druge podobne stvari), da se z vsem tem ne ukvarjamo zadnji trenutek, ko je vsega preveč.
- Ni ti treba vsega. Imej v mislih, da tudi če je soseda spekla pet različnih vrst piškotov, peljala otroke gledat lučke v vsa večja slovenska mesta, povabila domov na pogostitev vse prijatelje in sorodnike in vso okrasitev za dom ustvarila sama s svojimi otroki, ti tega ne rabiš.
- Ni ti treba vsega sama. Družino sestavlja več oseb in čisto vsaka lahko naredi nekaj, četudi je še čisto majhna.
- Odklopi se od družbenih omrežij. Veliko pritiska na nas ustvarjajo vsebine v medijih, še posebej na družbenih omrežjih. V kolikor se vam zdi, da vas to obremenjuje, se odklopite od družbenih omrežij. Ne pozabite na to, da je december mesec, ko je v ospredju družina, in da je najbolj pomembno to, da smo obdani z osebami, ki jih imamo radi ter jim podarimo svoj čas. December je mesec miru, ko se vračamo k sebi in svojim najdražjim, se spomnimo na vse lepo, kar smo v tem letu doživeli in smo za to hvaležni. Če se uspemo v teh trenutkih opominjati na to, kaj je resnični smisel praznikov, nam vsa druga norija in potrošniška gonja tega časa, ne bo prišla do živega.
Upam, da vam bo moja objava pri tem pomagala.
Z ljubeznijo, Mama.