Ker se starši včasih soočamo z vzgojnimi izzivi, ki jih lahko rešijo samo izkušnje, sem se odločila, da bom vsaki teden na Instagramu objavila en vzgojni izziv, na katerega bomo odgovarjali s svojimi primeri iz prakse. Ob prebiranju vaših vprašanj v povezavi z jutranjo rutino, sem se resno vprašala, zakaj še nikoli nisem ničesar napisala o jutranji rutini, medtem ko o večerni rutini tako veliko govorimo in pišemo. Tudi mene velikokrat obremenjuje: “Jutranje oblačenje”, “Samostojno oblačenje”, “Kako motivirati otroka za oblačenje, umivanje zobkov ipd., ker zjutraj vedno zavlačuje?”, “Zamujanje v službo, ker se tako dolgo oblačimo in je vse treba stokrat povedati” ipd. Preiskusila sem že več stvari, ki bi jih spodbudile in pripomogle k temu, da se zjutraj v doslednem času oblečejo in da sodelujejo, pa moram reči, da včasih deluje ena stvar, spet drugič druga itn. Pri otrocih je pač res najbolj pomembno to, da smo potrpežljivi, iznajdljivi in prilagodljivi. Ker odgovorov na ta vzgojni izziv ni bilo veliko, bom najprej zapisala nekaj svojih predlogov, nato pa še vaše izkušnje in predloge.
- Pomembno se mi zdi, da je jutranja rutina (tako kot večerna) vsako jutro enaka in da poteka po smiselnem zaporedju, saj si jo na ta način otrok hitro zapomni in osvoji ter sam točno ve, kaj mora zjutraj narediti, pa čeprav je morda še majhen in le delno samostojen. Če otrok nekaj počne vsaki dan na enak način, to ponotranji in mu ostane in čeprav so obdobja, ko se temu upira in ga moramo motivirati še na dodatne načine, je to za njega zagotovo koristno.
- Če želimo, da je otrok zjutraj samostojen, hkrati pa da mu oblačenje, umivanje, morda še zajtrk ipd., ne vzame preveč časa, ga moramo zbuditi pravi čas. Otroci so si med seboj različni in nekateri so bolj jutranji tip, nekateri pa bi zjutraj dolgo spali, ampak to vedno ni možno (Tukaj je morda dobro omeniti še to, da otroci, glede na starost, potrebujejo točno določeno število ur spanja, ki jim ga moramo zagotoviti straši, zato je zvečer treba v posteljo ob primerni uri, da se zjutraj lahko zbudimo dovolj zgodaj in dobro funkcioniramo.)
- Ko ima otrok že neko določeno predstavo o času, mu lahko čas, ki ga ima na voljo za oblačenje in druga jutranja opravila določimo v minutah. V dnevih, ko moji otroci zjutraj ne sodelujejo, jim zjutraj povem, da imajo na voljo 10 minut in nato nastavim štoparico, ki jih motivira, da določeno stvar res opravijo v tem času. Ta nasvet sem prebrala tudi v eni izmed knjig Marka Juhanta, pa zdaj točno več ne vem, v kateri in v povezavi s čim, hihi. Včasih, ko se zraven že jezim, pa jim tudi povem, da ob tej in tej uri gremo od doma, pa če so oblečeni ali ne in to potem vzamejo resno (To je za izredne dneve in ne uporabljam prepogosto, da ne izgubi vrednosti, če pa bi do tega prišlo, da bi ob tej in tej uri še bili v pižamah, bi seveda morala to resničiti, drugače moja beseda v prihodnosti ne bi veljala nič. Tega se je potrebno zavedati pri vsaki stvari.).
- Otroci imajo radi možnost izbire in ponavadi jih motivira do te mere, da lepo sodelujejo. Recimo, če imajo možnost, da si oblačila izberejo sami (pa četudi jim ponudimo samo dve različni možnosti), izberejo in se oblečejo brez pritoževanja, ker so vključeni, imajo občutek pomembnosti, se s tem zaposlijo in ne razmišljajo drugih stvari. Lahko jim ponudimo tudi možnost, da izberejo ali se bodo najprej oblekli ali najprej umili zobke ali pa recimo ali si bodo najprej oblekli majico ali hlače ipd. Večinoma vse deluje.
- Motivira jih lahko tudi to, da imajo na vidnem mestu sličice jutranje rutine. To pomeni, da na spletu poiščete sličice jutranje rutine (Pinterest), jih sprintate, izrežete in prilepite na večji list ali pripnete na oglasno desko ipd. ter jim pokažete kaj morajo vsako jutro narediti v tem in tem času, ki ga imajo na voljo. S sličicami lahko naredite razpredelnico in vsaki dan kljukate stvari, ki so jih opravili ali pa si za vsako opravljeno stvar prislužijo nalepko ali karkoli podobnega, kar bi jim dvignilo motivacijo. Enako lahko pripravite za večerno rutino, gospodinjska opravila…
Odgovori:
“Oblačenje razdeli na etape – sediš zraven in igrivo štej kao do 4, da da gor hlače. Če to otrok zmore.”
“Pri nas “pali” da rečem kdo se bo danes prvi oblekel.”
“Pr men funkcionira 1,2… do 3 ne pridem. Pa tok zgodi vstaneta, da rečem, če vse prej zrihtata, da lahko pol eno kratko risanko. Al pa bonbonček (gumi vitamini).”
Z ljubeznijo, Mama.