Mislim, da je v teh časih, ko pride prav vsak razlog za veselje in smeh, edino pravilno, da v objavo strnem vse otroške cvetke mojih otrok, ki so me nasmejale v zadnjih mesecih. Morda bodo nasmejale tudi koga od vas. V vsakem primeru pa bodo dragocen spomin na to obdobje njihovega življenja. Spomine na takšne in drugačne trenutke, mejnike, prelomnice in dosežke lahko zapisujete tudi v katerega od dnevnikov, ki so napisani glede na moje izkušnje in zastavljeni tako, da je izpolnjevanje čim lažje. Dnevnik izberete glede na starostno obdobje v katerem je otrok (spletna trgovina trenutno deluje nemoteno), in sicer Nosečkin dnevnik je za nosečnice, Dojenčkov dnevnik je namenjen prvemu letu otrokovega življenja. Malčkov dnevnik je namenjen obdobju od 1. do 5. rojstnega dne in je razdeljen na polletna obdobja (zelo pregledno), Šolarčkov dnevnik pa je namenjen otrokom, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole in je lepo darilo za prvošolčka.
Se igrata Aljaž in Zara in Aljaž zavpije: “Jaz sem bog teme.” Se igrata dalje in Zara zavpije: “Jaz pa sem…bog (res razmišlja)…bog elektrike!”
Praznuje moja sestra svoj rojstni dan in z otroki ji rišemo risbice in se pogovarjamo o tem, kaj vse ji bomo pripravili. Pa vprašam jaz: “Kako bomo zapeli teti Janji?” in Aljaž odgovori: “Z malimi tiskanimi črkami!”.
Na en tak slabi dan, ko sem se mogla veliko jeziti, ker me niso upoštevali, sta se zvečer Aljaž in Zara nekaj dogovarjala v kopalnici in nisem vedela, o čem govorita. Ko sem ju vprašala, sta mi povedala, da imata naslednji dan zame presenečenje, in sicer da bosta upoštevala vsa moja pravila in bosta pridna. Najboljše pri tem se mi je zdelo, da sta se to skupaj dogovorila in v to vložila skupen trud. O tem, da naslednji dan tega nista upoštevala, pa zdaj ne bom, haha.
Aljaž mi vneto razlaga o tem, da bo naslednje leto za pusta policaj. Ga vprašam: “Zakaj pa ravno policaj?”. Odgovori: “Ker pregovor pravi, da pravi policaj (ameriški, obviously) poje vsaj en donut na dan.” Toliko o tem, kako zelo ima rad sladkarije, haha.
Pogovarjamo se o šoli in Aljaž mi razlaga o sošolcih, ki so iz Albanije (popolnoma brez diskriminacije in predsodkov!). Razlaga mi, da nekaj njegovih sošolcev/sošolk ne sme jesti svinjine in ker dobijo zaradi tega za kosilo meso, ki je njemu bolj všeč, mu seveda to ni preveč všeč. In pol mi reče: “Mami, saj sem šel do kuharja in sem mu rekel, da sem jaz tudi Albanec. Ampak mi ni verjel in sem mogel jesti normalno kosilo.” Jaz sem se tako nasmejala, kot že dolgo ne.
Z Zaro se pogovarjava o Valentinovem in me vpraša, kaj pomeni Valentinovo. Razložila sem ji, da je to praznik, ko tistim, ki jih imamo radi to povemo in pokažemo; lahko jim damo poljubček, jih objamemo ali pa za njih kaj naredimo ter jih obdarujemo… Jakob je poslušal in ko sem končala je kot iz topa ustrelil: “Pa saj to lahko naredimo vsaki dan! Mami, rad te imam!”.
Z ljubeznijo, Mama.