Mislim, da je bil junij, ko je Aljaž začel spraševati, kdaj bo spet Pikin festival. To je res eden tistih dogodkov, ki se ga udeležimo vsako leto in, ki nam vsem ostane v lepem spominu. Zdaj smo ga končno dočakali in se tja odpravili kar prvi dan ter izkoristili sončno (malo tudi vetrovno) vreme. Družbo so nam delali dobri prijatelji, s katerimi se sicer ne vidimo pogosto, a imajo v našem srčku posebno mesto in z njimi je vedno luštno. Otroci so se igrali in skupaj raziskovali, starši pa smo sprehod po festivalu izkoristili za klepet.
Veliko je bilo ustvarjalnih delavnic, na katere bomo počakali še kakšno leto ali dve, da otroci zrastejo. Raje smo si pogledali Indijance, njihove šotore in glasbila, konje, živali iz Mini ZOO Land-a v Slovenskih Konjicah, videli smo veliko Pik Nogavičk, Vilo Čira Čara, si ogledali gasilske tovornjake in opremo, vojake ter policiste, se igrali na različnih “poligonih” in na koncu prisluhnili še Brencl Bandi, ki je zabavala otroke in odrasle. Tudi Pikin BazArt si je bilo zanimivo pogledati.
Vsekakor priporočam, da v teh dneh obiščete Pikin festival (če ga še niste), kajti mi se tam vsako leto odlično zabavamo.
Z ljubeznijo, Mama.