Comment

Izpadanje las po porodu

Izpadanje las po porodu je težava, s katero se srečujemo vse mamice (res še nisem slišala za mamico, ki ji lasje kakšne štiri mesece po porodu ne bi v šopih izpadali). Ta težava sicer ni boleča in usodna, ampak je pa zelo neprijetna in po vsakem porodu sem iskala rešitve za njo, saj sem (predvsem na sprednjem delu lasišča) izgubila ogromno las. Razlog bi naj tičal v tem, da lasje med nosečnostjo izpadajo občutno manj, za kar je krivo hormonsko stanje, zato se po porodu ravnovesje na novo vzpostavlja.

Ker imam že na splošno manj las in so moje lase zelo tanki, sem bila glede tega vedno nekoliko nesamozavesta. Lasje sicer prenehajo izpadati in čez čas zrastejo novi laski, ampak ta proces traja in jaz sem se odločila, da ga vzpodbudim z jemanjem prehranskih dodatkov (jemala sem Sweetbearhair; o tem sem že pisala) in nego las z Vichy Dercos Aminexil Clinical 5. Gre za tretma proti izpadanju las, ki ga nanašamo na lase s pomočjo aplikatorja, ki masira lasišče in izpadanje je zaustavljeno v šestih tednih (včasih so za izpadanje kriv tudi drugi hormonski vzroki, stres, menjava letnega časa ipd.). Za Vichy Dercos Aminexil Clinical 5 sem se odločila, ker zmanjšuje mikro-neravnovesje lasišča in krepi njegovo odpornost, zagotavlja optimalno toleranco, je hipoalergeno in preizkušeno na občutljivem lasišču (kar moje lasišče je). Za mano je vseh šest tednov preizkušanja, hkrati pa sem uporabljala še poživljajoč šampon proti izpadanju las Vichy Dercos.

Moram reči, da sem že po nekaj tednih opazila manjše izpadanje in da so moji lasje postali močnejši, prav tako pa mi že ves čas nege proti izpadanju las rastejo novi in novi majhni laski, ki uspešno zakrivajo področja, kjer sem bila že skoraj plešasta. Tudi moja frizerka je opazila spremembo in s poživljajočim šamponom bom zagotovo še nadaljevala. Primerjala sem svoje trenutno stanje las s starimi slikami (tudi s tistimi pred/med prvo nosečnostjo) in moram reči, da imam občutek, da so moji lasje zdaj še gostejši in močnejši. Novi lasje so že zapolnili praznino med lasmi, izpadanje pa se je občutno zmanjšalo. Uporaba tretmaja je preprosta in ne zahteva veliko časa, prav tako pa tudi ne posebnih spretnosti. V paketku je 21 malih stekleničk in aplikator, ki ga namestimo na stekleničko. Tekočino s cik cak potezami nanašamo na lasišče, pomasiramo še z rokami, in ne spiramo. Aplikator po uporabi speremo in ga naslednjič ponovno uporabimo. Poživljajoči šampon uporabljam pri vsakem pranju las in je namenjen pogosti uporabi.

5 poživljajočih šamponov Vichy Dercos bom podelila tudi med svoje bralke. Če želiš sodelovati v nagradni igri, potem sledi moji Facebook strani Z ljubeznijo, Mama. Čez kakšen teden objavim več podrobnosti in navodila za sodelovanje. Sigurno bi vsaki mamici prišel prav in zelo ga priporočam. ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Comment

Comment

Nasveti za poletno osvežitev

V dneh, ko so temperature že čisto poletne in se odpravljamo na prvi letošnji oddih ob morju, se veliko ukvarjamo s tem, kako se osvežiti in otrokom olajšati vroče dni. Med poletjem vedno pojemo veliko sadja in zelenjave (Aljaž in Zara imata določeno zelenjavo zelo rada, določene pa sploh ne jesta, ampak načeloma sta kar dobra jedca), smo oblečeni v lahkotna oblačila in imamo vodo vedno na dosegu roke. Največ težav imamo s pitje tekočine, ker med igro večkrat pozabita na to, da sta žejna in bi kasneje, zvečer in ponoči, želela nadoknaditi. Zdaj že vem, na kakšen način ju pripravim k temu, da se usedeta, umirita in popijeta dovolj tekočine ter se osvežita. Nekaj poletnih nasvetov za osvežitev bom zapisala v današnji objavi (tudi to, kaj deluje, da z veseljem pojesta vsaj nekaj zelenjave), predvsem pa ne pozabite, da se moramo v najhujši vročini izogibati soncu in se zdrževati v senci ter imeti na glavi pokrivalo.

Nasveti za poletno osvežitev za otroke:

  • Veliko svežega sadja in zelenjave. Sezonsko sadje, kot so jagode, borovnice, marelice, slive, breskve in lubenice (Mmmm, predvsem lubenice!), je odlično za osvežitev in poskrbi za vnos vitaminov, mineralov in vode v otrokovo/naše telo. Od zelenjave imata oba otroka zelo rada solato, Aljaž obožuje paradižnik, Zara pa papriko. V juhah in raznih omakah pride v poštev tudi ostala zelenjava, a ne vedno. Najraje jesta takrat, ko sama sodelujeta pri sajenju, zalivanju in pobiranju na vrtu, pri umivanju in pripravi doma ter takrat, ko imata občutek izbire, torej, ko ju vprašam ali bi raje kumare ali paradižnik ipd. Če otroci določenega sadja in/ali zelenjave ne marajo, lahko vedno poskusite s smutiji, domačimi vodami z okusi, raznimi kompoti, kašami in čežanami ipd.
  • Tekočina. Pri nas doma pijemo vodo in jo tudi vedno vzamemo s seboj, ko se odpravimo na sprehod, v park, na izlet idr. Kadar vem, da bosta potrebovala veliko tekočine in da ju bom težko prepričala v to, da spijeta ogromno vode (ne vem zakaj kar naprej pozabljata na dejstvo, da sta žejna), jima ponudim kokosovo vodo, ki deluje kot izotonik, ki nadomesti tekočino in minerale, ki jih telo izgubi med fizično aktivnostjo. Pitje kokosove vode prinaša še en kup koristi in je nekaj najboljšega, kar jim lahko ponudite v tej vročini (in tudi ob driski, bruhanju).
  • Sladoled. Moram priznati, da si poletja brez sladoleda ne znamo predstavljati. Že od Aljaževega prvega poletja naprej, ga pripravljam doma, iz domačega in tropskega sadja. Včasih sadju dodam še kakšen jogurt ali smetano in otroka sta sladoledne lučke vedno z veseljem polizala (sadje, tekočino ali mlečne izdelke zmiksam in druge sestavine zmiksam ter napolnim modelčke za sladoledne lučke). Letos sem kupila še vrečke za sladoled ledenke. Sladoled si brez slabe vesti privoščimo tudi drugje (ponudba kakovostnega naravnega sladoleda in tudi takšnega brez mleka, zame in za Jakoba, je vsako leto boljša).
  • Ker nam med poletjem odgovarja osvežilna, hladnejša hrana si večkrat za malico pripravimo jogurt s sadjem ali pa kar sadno skutico Zott Milk Tiger. Otroka sta bila navdušena nad Milk Tiger pudingom, zdaj pa jima večkrat ponudim tudi skuto. Izbirata lahko med okusoma jagoda-banana in jagoda-vanilja in oba sta jima zelo všeč. Porcija je majhna in zraven lahko pri malici ponudimo še kakšen prepečenec, sadje, štručko ipd.. Izdelek ne vsebuje umetnih barvil, želatine ali konzervansov. Vsebuje kalcij in vitamin D, ki prispevajo k zdravemu otroškem razvoju, zraven pa smo dobili še Milk tiger hladilno torbo, ki jo lahko vzamemo s seboj na plažo, recimo. Tukaj naj omenim še slane sirne prigrizke Milk Tiger, ki so brez hlajenja primerni za zaužitje do osem ur (tudi jih lahko enostavno vzameš za s seboj na plažo).
  • Oblačila iz zračnih in lahkotnih materialov. V vročih dneh se držimo pravila "manj je več", hihi. Načeloma smo doma kar v spodnjem perilu, zunaj pa v bombažnih oblačilih, oblekicah (Zara), v majicah brez rokavov ali v bodiju brez rokavov (Jakob). Tudi pri obutvi pazimo, da je zračna in prisegamo na udobne Tevice ali pa smo bosi (recimo na dvorišču). Če smo slučajno na močnem soncu, jim nadenem pokrivalo in jih namažem s sončno kremo (več o izbrani kremi TUKAJ).
  • Bližina vode. Kadar je le možno, smo v bližini vode, pa naj bo to domači bazen, potok, reka ali morje (včasih tudi samo domača bana ali tuš, haha). V času vročinskega vala obvezno del otroške igre preselimo v kopalnico in v bazen (komaj čakam, da se bo prvič v svojem bazenčku kopal še Jakob).
  • Pobeg v hribe, gore. V največji poletni vročini je prav luštno pobegniti nekam, kjer je hladneje.

Ker nismo ljubitelji klime, se raje poslužujemo naštetih metod in uživamo tudi v bolj vročih dneh, ker tako ali tako prehitro minejo. Kakšni so vaši predlogi/nasveti/rešitve?

Aljaž je izbral skutico z okusom vanilije, Zara pa z okusom jagode, saj je rdeča njena najljubša barva. <3

Z ljubeznijo, Mama.


Današnja objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Zott.

Comment

2 Comments

5 (preizkušenih) predlogov za igro z malčkom

Ko sem iskala predloge za igro z malčkom, sem se spomnila na nekaj naših. Gre za igre, ki sta se jih igrala Aljaž in Zara, ko je bila ona stara eno leto in so bile objavljene na prejšnjem blogu. Pripravila sem objavo s povezavami do teh iger in upam, da vam bodo predlogi koristili. Mi bomo z veseljem kakšnega ponovili še z Jakobom.

5 predlogov za igro z malčkom:

DSC_05771.jpg
plastelin4.jpg

Ker so sklopi takšnih objav zelo koristni, se bom potrudila in vsake toliko objavila kaj podobnega. Bi bilo škoda, da se pozabi na tako luštne igre. Mi jih vedno znova prakticiramo (na blogu jih je še velikooo).

Z ljubeznijo, Mama.

2 Comments

Comment

Mommy bag

Od moje prve modne objave je preteklo že kar nekaj časa, zato sem si današnjo objavo zamislila kot modno, a hkrati uporabno, saj bom z vami delila izkušnjo glede prostorne in lepe Mommy bag. Če je bilo nazadnje govora o mama kavbojkah, pa naj bo danes o mama torbah, hihi. Najbrž sem že večkrat omenila, da mi ogromno pomeni, da so moje torbe prostorne in uporabne. Odkar sem mama, se težko ločim od svojih previjalnih torb. Imam jih kar nekaj in jih menjujem, glede na priložnost, barvo oblačil, količino prostora, ki ga potrebujem ipd. Imam tudi previjalno torbo, ki se spremeni v nahrbtnik in nekaj nahrbtnikov, ki sicer niso namenjeni mamicam, a so lepi in uporabni (nahrbtniki so odlična izbira takrat, kadar potrebujete proste roke). Včasih si zaželim kakšno manjšo torbico, morda celo clutch, za kakšno posebno priložnost, ampak me življenje hitro postavi na realna tla, saj je večja možnost, da bom s seboj tovorili dve torbi, kot eno majhno. Pred enim tednom smo se ustavili v trgovini Pikolin v Celju, ker smo dostavljali dnevnike, in res nisem imela namena nič kupiti, ampak Mommy bag pa mi je takoj padla v oči, zato sem jo kasneje naročila. Po več kot enem letu nošenja klasične previjalne torbe (ki je sicer krasna) je res luštno imeti takšno torbo, v kateri imaš dejansko dovolj prostora tudi za malico za tri otroke, pijačo za tri otroke, vse za najmlajšega in še nekaj zase. Ponavadi sem imela v previjalni torbi osnovne stvari in hrano ter pijačo za Jakoba, vse ostalo pa sem pripravila v dodatno torbo/nahrbtnik (takrat sem bila še na porodniškem dopustu in smo bili vsi skupaj le ob popoldnevih oz. med vikendi, zato je bila dovolj previjalna torba). Poletje, družinski izleti, preživljanje časa na bazenu in na morju ipd. so kar klicali po novi, večji, torbi. Odlična bo za vse priložnosti in še posebej za na počitnice (tudi kot torba za na plažo). Izbrala sem črno barvo, ki paše k večini mojih oblačil in k vozičku. Zelo mi je všeč nekoliko bolj "rockerski" videz oblačil, zato bo odlična za k tem temnim kombinacijam. V današnji objavi sem jo pokombinirala k črnemu krilu s tilom, beli majici (t-shirt) z napisom "Everybody should be feminist" in kavbojski jakni ter sandalom s platformo v rose gold barvi.

Mommy bag (Childhome) me ni razočarala. Težko verjamem, da obstaja bolj prostorna materinska torba na trgu. Njene mere so 55 x 30 x 30 cm. Ima en velik predal in nekaj stranskih ter dodano previjalno podlogo in pas za čez ramo (ali za obesiti preko ročaja vozička). Najbolj všeč mi je, da stoji sama. Odložiš jo na tla, na klop ali kam drugam in stoji, medtem ko iz nje jemlješ svoje potrebščine. Tako tudi otroci lažje poiščejo kaj svojega. Uporabiš jo lahko, kot torbo za v porodnišnico, kot previjalno torbo, kot torbo za na družinske izlete, za na bazen in kot torbo za na plažo, športne aktivnosti itd. Preprost, a sodoben dizajn bo poskrbel, da boste povsod izgledale dobro, njena uporabna vrednost, pa bo poskrbela za dobro organizacijo.

Majica: Stradivarius. Krilo: Tally Weijl. Jakna: Next. Torba: Childhome, Pikolin. Čevlji: Etiketa shop. Ura: Michael Kors. Otroški voziček: Stokke Trailz.

Na hitro naj omenim še svojo ljubezen do rose gold barve. Ni pretirana, a obstaja. Svojo rose gold Michael Kors uro sem izbrala šest let nazaj in ker je trenutno zelo "trendi", še vedno rada kupim kakšen modni dodatek, čevlje ali kakšno drugo malenkost v tej barvi in jih med seboj pokombiniram.

Z ljubeznijo, Mama.


V sodelovanju s trgovino Pikolin vam ponujam promocijsko kodo za svoje bralce/bralke. Koda je ZLJUBEZNIJOMAMA10 in vam ob nakupu torbice v njihovi spletni trgovini www.pikolin.si, prinese 10% popust. Sem prepričana, da boste s torbo zadovoljne, tako kot jaz.

Comment

6 Comments

(ne)realna pričakovanja

Preden sem postala mama, sem bila polna pričakovanj. Pričakovala sem svojo majhno štručko, si predstavljala življenje z njo, v mislih že načrtovala naše dneve, ogromno pričakovala tudi od partnerja in sebe ter od otroka. V zadnjih letih materinstva ugotavljam, da je bilo veliko teh pričakovanj nerealnih. Podoba tega, kakšen bi otrok moral biti, je večinoma zelo nerealna in postavljala starše in otroke pred težko nalogo. Starši se ves čas trudimo, da bi naš otrok ustrezal vsem merilom družbe, otroci pa morajo tem pritiskom slediti, čeprav so samo otroci.

Od njih pričakujemo, da nas bodo "ubogali" že od zgodnje starosti naprej, da nas bodo poslušali na prvo besedo (čeprav so tega dejansko sposobni šele okoli šestega leta starosti in po tem), da bodo vedno vedeli, kdaj lahko jejo s priborom in kdaj lahko hrano primejo v roke, da ne bodo nikoli imeli čustvenih izpadov, da se bodo z nami pogovarjali "po odraslo" in razumeli, kaj jim želimo dopovedati, da bodo v družbi govorili tiho in mirno sedeli za mizo, da se ne bodo umazali in še in še. Res bi lahko pisala v nedogled. Ko se spomnim, da sem od Aljaža pričakovala, da bo že kot novorojenček spal v svoji posteljici, mi gre kar na smeh. V bistvu znajo otroci kar hitro pokazati, kaj je realno in kaj ne, samo prisluhniti jim moramo. Tukaj naj omenim, da sem resnično vesela za vse, ki že od rojstva spijo celo noč, v svojih posteljicah, in so na splošno zelo mirni in ubogljivi. Super, res krasno! Ampak v naravi otroka je, da je živahen, razigran, da raziskuje, se umaže in postavlja na tisoče vprašanj ter nas živcira, hihi. Ob pogovoru s prijateljicami, smo večkrat prišle na temo vzgoje in na to, kako otroka vzgojiti, ne da bi pri tem "zlomil" njegov karakter, oziroma vplival na njega do te mere, da bi prenehal biti radoveden, sproščen in navihan. Veste, kaj mislim? Kako znižati pričakovanja in hkrati ne znižati postavljene meje? Odkar sem znižala pričakovanja, sem veliko srečnejša in tudi bolj umirjena ter potrpežljiva. To, da svojih otrok ne dojemem kot pomanjšanih odraslih, je v bistvu kar težko in še vedno se moram opomniti na to, da so majhni (pričakovanja morajo biti skladna s starostjo, seveda), a deluje. Še vedno iščem ravnotežje med realno postavljenimi mejami ter pravili, ki jim otroci morajo slediti in svojimi (včasih nerealnimi) pričakovanji (ali celo pričakovanji družbe, ljudi okoli mene). Otroci so pač glasni in polni energije, ki jo nekje morajo porabiti. Rojeni so za gibanje in raziskovanje okolice ter se pri tem velikokrat umažejo. Svet spoznavajo z vsemi čutili in včasih jim je težko sprocesirati vse, kar se okoli njih dogaja, zato imajo takšne in drugačne izpade. S tem se moramo znati spoprijeti tudi starši, hkrati pa je dobro, da imamo v mislih, da si nista niti dva otroka med seboj enaka in da je vsak nekaj posebnega.

Še vedno mislim, da otroci potrebujejo (strogo) vzgojo, trdno postavljene meje in odrasle, ki jih razumejo, spoštujejo, jih imajo radi in jih usmerjajo na pravo pot. Še vedno mislim, da morajo upoštevati pravila lepega vedenja za mizo, uporabljati vljudne besede, spoštovati starejše, pospravljati svoje igrače in hoditi spat ob primerni uri, a to ni vse, kar morajo. Morajo se tudi veliko gibati, tekati in plezati. Morajo biti glasni, včasih kaj zakričati, se med seboj skregati in morda celo stepsti. Morajo se valjati po travi, skakati po lužah, se umazati in zmočiti (in potem tudi preobleči v suha oblačila, hihi). Toliko enih stvari se MORAJO naučiti, doživeti in izkusiti. Dajmo jim čas, da te stvari osvojijo in jim pustimo OTROŠTVO.

Z ljubeznijo, Mama.

6 Comments

Comment

Predlogi za igro z dojenčkom (9-12 mesecev)

To zadnje obdobje pred dopolnjenim prvim letom starosti je zagotovo najbolj prelomno in dinamično. Dojenčki v tem času osvojijo ogromno različnih veščin, postanejo spretnejši v fini in grobi motoriki, začnejo izgovarjati prve besede, nas posnemajo, zanimajo jih podrobnosti in med seboj povezujejo vedno več stvari, recimo prepoznajo človeški glas in raziskujejo izvor glasov ipd. Največ jim bo pomenilo, če bodo imeli možnost svobode gibanja po prostoru in bodo lahko raziskovali. Zdaj je pa res že nujno potrebno, da zavarujemo stanovanje, umaknemo nevarne predmete in jih pri raziskovanju nadzorujemo. Hitro se lahko znajdejo v težavah. Od vseh igrač, jim bodo najbolj zanimive tiste, ki so narejene doma. Četudi jim boste ponudili samo posodo in kuhalnico, bo to za njih dovolj in takšna igra posnemanja gospodinjskih opravil, jim bo v veliko zadovoljstvo.

Predlogi za igro z dojenčkom (9-12 mesecev):

  • Posnemanje različnih gibov. Dojenčki bodo v tem obdobju z veseljem posnemali naše gibe, ki jih vidijo večkrat. Posnemali bodo gibe hranjenja (zdaj je pravi čas, da jim ponudite žličko), ploskanja, mahanja, pošiljanja poljubčka, pokazali bodo, kako so veliki, kako se oglašajo Indijanci, kako se skrijejo za svojimi rokami in naredijo ku-ku itd. Ko vaš dojenček osvoji enostavne gibe, mu lahko pokažete tiste, pri katerih je potrebno nekaj več spretnosti.
  • Ker v tem obdobju dojenčki plazijo, kobacajo, sedijo, se vstajajo in hodijo ob opori, mu bo všeč, če se boste spustili na njegov nivo in vse te stvari počeli z njim. Všeč mu bo, če boste z njim sedeli na tleh in si potakali žogico, se z njim lovili po vseh štirih, mu omogočili vstajanje po svojem telesu in plezanje na vas (hkrati jim lahko udite oporo, se počutijo bolj varno) ter mu na tak način postavili kakšen nov gibalni izziv. 
  • Omogočite mu lahko tudi plezanje na stopnice (ob nadzoru!), na razne škatle, kavč, blazine ipd. Neverjetno, kako spretni so dojenčki, če jim to omogočimo.
  • Všeč mu bodo igrače, ki mu bodo omogočile ponavljanje določene naloge, recimo dajanje predmeta v škatlo, natikanje lesenih/plastičnih obročov na stolp (sneti s stolpa jih je lažje), odpiranje različnih embalaž, pritiskanje gumbov, ki oddajajo različne zvoke ipd. Veliko takšnih igrač, lahko naredite doma. Tudi žoge in igrače, ki se kotalijo bodo zanimive in ga bodo spodbujale k plazenju in kobacanju.
  • Gibalne in prstne igre, kot so recimo tiste iz knjige Biba buba baja, so kot nalašč za to obdobje. Dojenčkom in malčkom so zelo zabavne, vzpodbujajo jih k ponavljanju in so odlična vzpodbuda za razvoj govora.
  • V tej starosti dojenčki že prepoznajo ožje člane svoje družine in si bodo z veselje ogledovali njihove fotogafije. Pred leti sem kupila album za dojenčke, narejen iz mehkega materiala, ki omogoča hranjenje nekaj fotografij in listanje ter ogledovanje le-teh (narejeno je na tak način, da jih ne uniči, lahko daje v usta, lahko sam lista itd.). Fotografije lahko opisujemo, poimenujemo osebe in predmete na fotografiji, dojenčku postavljamo različna vprašanja, povezana s početjem na fotografijah ali celo zapojemo pesmico, ki se navezuje na določen predmet dogodek, žival idr.
  • Posnemanje gospodinjskih opravil, recimo kuhanja, kot sem omenila že zgoraj, brisanja prahu, sesanja in pometanja (Jakob najraje od vsega sesa), zlaganja iz in v omarice, igra z vodo itd.
  • Preproste igre pri katerih otrok spoznava določene dele telesa, se jih nauči pokazati in jih sčasoma poimenovati, učenje besed prosim in hvala z igro izmenjave predmetov ipd. Med igro ga lahko prosite, da vam da predmet, ki ga drži v roki in se mu potem zanj zahvalite. Zdaj ste na vrsti vi. Ponudite mu predmet, rečite: "Izvoli!" in počakajte, da ga vzame. To igro se lahko igrate vsi družinski člani. Če se bo igral z osebo, ki je ne pozna dobro, je velika možnost, da predmeta ne bo želel izpustiti iz rok.
  • Risanje. Vaš dojenček bo zelo vesel, če mu boste ponudili barvico, voščenko (najboljše so debele barvice in voščenke) ali kar prstne barve in mu pokazali, kako lahko riše, ustvarja in packa. Začneta lahko skupaj, potem pa mu dovolite, da poskusi sam in naj ima na voljo veliko risalno površino, saj se težko osredotoči na majhen kos papirja, hihi.
  • Dotikanje različnih materialov. O senzorični igri sem že pisala, tokrat pa bi izpostavila še to, da je pomembno, da dojenčku že od zgodnje starosti omogočimo, da se dotika različnih predmetov, materialov, površin... Med vsakodnevnimi opravki, sprehajanjem v naravi in igro ima veliko možnosti za senzorično raziskovanje. Dotika se lahko trave, kamenja, lubja, rastlin, plastelina, hrane, testa za kruh/pico/pekovske izdelke, vode, mivke, storžev,

V tem obdobju je res veliko raziskovanja uporabe določenih predmetov in velikokrat jih že to zaposli za nekaj časa. Upam, da vam moji predlogi koristijo.

Pokukaj še k drugim predlogom, saj jih je veliko še vedno aktualnih:

Z ljubeznijo, Mama.


Jakob ima na tej fotografiji oblečen bodi iz H&M-a in se igra z igračo, ki jo je dobil za rojstni dan. Imamo že od prej eno podobno, a mu je ta trenutno bolj zanimiva in moram reči, da mu gre kar dobro, čeprav jih še ne natakne po velikosti. Ga pa je vedno težje fotografirati, ker ves čas kobaca in dirja po stanovanju, hihi.

Comment

2 Comments

Družinski piknik Mami blogerk

V nedeljo smo se udeležili prvega družinskega piknika Mami blogerk na Dolenjskem. Odkar smo se združile na skupni spletni strani ter sodelujemo na skupnih projektih, smo si veliko bližje. Naša virtualna in osebna druženja so obrodila že nekaj luštnih, skupnih, objav, novih projektov, predvsem pa smo se spoprijateljile in druga drugo bodrimo ter spodbujamo. Enako prijateljsko naša druženja dojemajo tudi otroci. Všeč jim je sproščena energija, vedno se kaj zanimivega dogaja, veliko se igrajo, tekajo in raziskujejo, vedno pa tudi kaj dobrega pojemo (to je bil sicer prvi piknik, a mami blogerke se tudi drugače velikokrat dobimo in družimo). Na Dolenjskem smo se družili v Češči vasi, v Kššc Češča vas. Vsi smo bili navdušeni nad posestvom, čudovito naravo, konji in lastnikom Brankom, ki za vse zelo lepo skrbi (če boste kdaj v teh krajih, je to kraj, ki ga morate obiskati). Pogostil nas je Catering Kukman. Hrana je bila odlična, okusna in sveža, pa še zelo zdrave kombinacije so pripravili in sladica na koncu je bila božanska. Varuška Živa je poskrbela za animacijo, igre in poslikavo obraza, naše Mateja Tamše in Urška Golob pa sta fotografirali in ujeli nekaj krasnih trenutkov (spodaj). Žejo je pogasila Lemomama (limonada z okusom lubenice in navadna limonada podjetja Monin).

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Ta moja posebna deklica je v vsaki stvari močno uživala in preiskusila čisto vse. Verižico narejeno in raznobarvnih testenin še vedno nosi (čeprav ob dotiku z vodo pušča barvo in kot nalašč se je med vsakim pitjem polila, haha), na trampolinu je bila glavni vratar, čeprav smo ji rekli, da mora promet ven in noter teči gladko. Ona je vztrajala pri svojih pravilih (uffff). Z velikim veseljem je jahala, se udeležila poslikave obraza in se spremenila v Elzo, naredila ribico iz papirnatih krožnikov, se gugala in tekala sem ter tja.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Foto: Mateja Tamše - fotografija.

Oba sta navezala nekaj novih prijateljstev in obudila stara. Aljaž je večino časa skakal na trampolinu, napihoval balone, se igral z vodo in kamenjem, postal Spiderman, jahal in se tudi stepel (kaj češ, tudi to se zgodi). Na srečo imamo še Jakoba, ki je zaenkrat večino časa pri mami v naročju ali pa raziskuje na varni razdalji. Vse mu je bilo zelo zanimivo, še posebej konji in kamenje, pa tudi žoga ga je zaposlila za nekaj časa. Ne vprašajte pa, kdaj je tisto zvečer zaspal. Še zdaj sem utrujena, haha.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Fotografirala sem tudi jaz, tako kot vedno, ampak moje fotografije bodo očitno tokrat bolj za družinski arhiv, ker se s temi, od Mateje in Urške, sploh ne morejo primerjati, hihi.  Pokukajte še na njun blog. Mateja ustvarja Mami na kvadrat in pol, Urška pa je Prav posebna mama na Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Foto: Prav posebno.

Hvala vsem za čudovito preživet dan! Se že veselimo naslednjega srečanja.

Z ljubeznijo, Mama.

2 Comments

Comment

Obisk Celja in Celjskega gradu

Pred dobrimi štirinajstimi dnevi, ko so se začeli prvi vroči in sončni dnevi, smo se odpravili na družinski izlet v Celje. Vreme je bilo takrat precej muhasto. V enem trenutku je bilo zelo oblačno, potem je bilo močno sonce in nato nas je popoldan dobil dež, ki nas je prisilil, da smo izlet končali nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano. Smo pa se kljub temu naužili svežega zraka in dobili nekaj vitamina D. Še dobro, da imam zadnji mesec vedno s seboj sončno kremo Aleodermal Solar. Gre za pršilo s faktorjem ZF 30+. Odkar imam otroke, sem še posebej občutljiva glede tega, katero zaščito za sonce uporabljamo. Vedno izberem naravno zaščito, ki je hipoalergena, dermatološko in klinično preizkušena (imamo občutljivo kožo) in vodoodporna. Letos prvič uporabljamo zaščito v obliki pršila, kar je še posebej praktično, saj so otroci namazani hitro in jim je tudi bolj zanimivo, če lahko pri pršenju pomagajo ter sodelujejo. Aleodermal Solar je primerna za vso družino, zato druge kreme trenutno ne uporabljamo in smo z njo zelo zadovoljni. Vsebuje tudi številne naravne in intenzivno negovalne učinkovine kot so aloe vera, arganovo olje, karitejevo maslo, hialuronska kislina, vitamin E itd., zelo lepo diši in kože ne masti.

Ravno tisti dan je v Celju potekala prireditev Urbani gladiator in otrokoma je bilo zelo zanimivo opazovati ekipe, ki so se med seboj pomerile v različnih (večinoma zelo divjih in umazanih) aktivnostih. Med njimi tudi prečkanje Savinje, metanje sulic, preskok ognja, nošenje vreč, plezanje čez zid, plazenje po blatu, nošenje hlodov, prevračanje gum, spust po Savinji, hoja preko gum, sabljanje, slamnati zid, tunel smrti, pajkova mreža itd. Zanimivo, kajne? 

V Celjskem mestnem parku smo obiskali otroška igrala, kjer so se otroci igrali, a nam je hitro postalo prevroče, zato smo se umaknili v senco in se nato odpravili še na kosilo ter na sladoled.

Njami, našli smo tudi takšnega, čisto naravnega, brez mleka, da sem tudi jaz lahko jedla in ko se to zgodi, sem najsrečnejša (še vedno sem na dieti brez mleka in mlečnih izdelkov). Mimogrede, našli smo ga v slaščičarni Polonine sladke skrivnosti.

Ravno, ko smo se odpravili proti Celjskemu gradu, se je začelo pripravljati k dežju. Uspeli smo si pogledati Grajsko tiskarno, dvorišče in podstrešje, kjer bi naj strašilo, potem pa smo se morali umakniti v kavarno Veronika. Nekaj časa smo še vztrajali, pojedli malico in spili kavo (otroka pa sta se vozila po mokrem toboganu, da sta bila cela mokra, juhu), a dež ni ponehal, zato smo se odpravili proti domu. Kljub prehitremu zaključku, smo se imeli lepo in se zagotovo vrnemo, ko bo v Celju Odprta kuhna. ;)

Z ljubeznijo, Mama.


Današnja objava je nastala v sodelovanju z Aleodermal Solar. Hvala za sodelovanje! V teh dneh, ko so temperature že čisto poletne, je zaščita še kako pomembna (zadrževanje v senci pa tudi).

Comment

2 Comments

Dojenčkov dnevnik: 12. mesec

No, s tem zadnjim mesecem sem pa res oklevala. To je najbrž odraz realnost, saj sem se kar malo težko sprijaznila s tem, da naš Jakob ni več dojenček, ampak je malček. MALČEK. Kaj?! Kdaj pa je minilo prvo leto? Brskam po arhivu, gledam stare fotografije in kar ne morem verjeti. Toliko sprememb in toliko lepega smo že doživeli skupaj. Veste, ogromno stavri že v prvem letu pozabiš. Pozabiš, kako majhni so bili njihovi prstki, kako so dišali, kolikokrat na noč so se zbujali, kdaj so začeli opazovati ljudi okoli sebe, kako so izgledali preden so dobili zobke, kako občudojoče so te opazovali med dojenjem in kakšen je bil njihov kakec, haha. Čarov materinstav je absolutno preveč, da bi si vse zapomnil. V trenutkih, ko želim pokukati nazaj v preteklost, je izpolnjen Dojenčkov dnevnik odličen. Pisanje mi ni vzelo veliko časa, a imamo vseeno vse na enem mestu, vključno s fotografijami. Res ga priporočam, ker je ravno dovolj obširen (ne preveč in ne premalo) in bo nekoč lepo darilo za otroke (jaz sem podoben dnevnik dobila od mame, ko sem postala polnoletna; mama je zapisovala v zvezek, v Dojenčkovem dnevniku pa ne boste rabili veliko razmišljati, ker vas vodijo vprašanja).


12. MESEC (20. april - 20. maj)

Teža in velikost: 75 cm in 8500 g. Jakob še ni bil cepljen, ker sva končno dočakala pregled pri alergologu, kjer ni bilo ravno najbolje. Že več mesecev sem tožila o težavah, ki jih ima (krči, driska, nerazpoložljivost, slabše napredovanje itd.), a nihče ni nič posebnega komentiral, pa tudi napotnico sva stežka dobila. Pri alergologu pa so naju takoj napotili na sprejem v bolnišnico za več različnih preiskav, ki bi odkrile vzrok vsega tega. Že tako ali tako sem v skrbeh, to pa je moje skrbi še poglobilo in ker glavne izvide še čakamo, si še nisem oddahnila. Je nekoliko slabokrven, kar je najbrž del težav, na druge izvide pa moramo še počakati. Kožni testi so bili negativni. Cepljen bo po prejemu izvidov. Zaradi slabokrvnosti oba pijeva Viridian ekološko tekoče železo iz spletne trgovine Zdrav obrok. Jaz si ga vmešam v naravni pomarančni sok, njemu pa ga vmešam med sadno kašo in zaenkrat se mi zdi, da ga dobro prenašava in tudi počutje je v redu.

Kako preživljate dneve? Kakšen ritem je imel otroček v dvanajstem mesecu? Jakob je z enajstimi meseci vstopil v vrtec in moram reči, da je do zdaj že lepo ujel novi ritem. Pred tem je povečini spal še dvakrat na dan (dopoldan in popoldan), kar je zdaj združil v en daljši spanec in popoldan več ne spi ter zvečer utrujen pade v posteljo. Občasno se zgodi, da je po vrtcu še zaspan in za nekaj minut zaspi, a glede ritma ni nekih problemov. Ob popoldnevih smo skupaj. Večinoma smo zunaj, se igramo in beremo in vidim, da mu takšen ritem zelo ustreza.

Kaj najraje počne? Kdaj je najbolj zadovoljen in umirjen? Kaj ga uspava in pomirja? V tem mesecu je gibalno zelo napredoval. Začel je kobacati, se vstajati in hoditi ob opori in to je tudi tisto, kar najraje počne. Največ časa je preživel v stoječem položaju in si svet ogledoval iz druge perspektive ter se trudil doseči vse tiste predmete, ki mu prej niso bili na voljo. Najbolj umirjen je ob branju knjig. Uspava in pomirja ga crkljanje, božanje, nošenje, zibanje, vožnja z vozičkom pa makedamu in vožnja v avtomobilu. Še vedno se zelo rad crklja. Zvečer ga še vedno, največkrat, uspava dojenje.

Najljubša igrača: Različne lesene igrače. Ima nekaj lesenih kock, ki jih meče v odprtine, kroglice, ki jih prestavljaš sem in tja in uriš fino motoriko, igrače na vrvici, ki jih vlečeš sem in tja ipd. Za rojstni dan je dobil še leseni voziček za učenje hoje in urjenje motorike iz otroške trgovine Silly, ki mu je zelo všeč. Pri hoji še ni ravno spreten, se pa z njim zelo rad igra, vadi vstajanje in se uči.

Najljubša pesmica/uspavanka: Huda mravljica.

Kaj je bilo ta mesec najlepše? Ta mesec je bilo najlepše to, da smo bili veliko zunaj (čeprav je bilo vreme nekoliko muhasto), bili smo na večih družinskih izletih in predvsem uživali v toplejših temperaturah. Lepo je opazovati, kako se Jakob kobaca po dvorišču, v naravi, se guga na gugalnici, spušča po toboganu ipd. Tudi praznovanje 1. rojstnega dne je bilo nepozabno in čeprav je to že nekako v naslednjem obdobju, se s tem težko primerja kaj drugega.

Kaj je bilo ta mesec najtežje? Ta mesec je bilo najtežje čakanje na pregled pri alergologu ter celotna izkušnja pregledov in preiskav. Na srečo se je Jakob zelo dobro držal in to na njem ni pustilo večjih posledic. Kar se tiče uvajanja v vrtec, ne morem ravno reči, da je bilo prvih nekaj dni enostavno, ni pa bila najtežja stvar. Jakob se je na vrtec postopoma navadil, uvajanje je potekalo počasi, tam mu je všeč in zdaj nič več ne joka, ampak se odhoda v vrtec veseli in vidim, da mu je tam všeč.

Katerih posebnih trenutkov se boste za vedno spominjali? Za vedno se bomo spominjali prelomnih trenutkov, kot sta odhod v vrtec in praznovanje rojstnega dne. Čeprav se je težko sprijazniti z odraščanjem otrok, jih je tudi zelo lepo opazovati in občudovati. Res so čudoviti in neverjetni!

Stvari, za katere misliš, da si jih boš zapomnil, pa si jih ne: Njegov pogled, ko je ugotovil, da ga bom v vrtec odpeljala vsaki dan in potem spet njegov pogled, ko je hvaležno ugotovil, da se tudi vsaki dan vrnem in da je v vrtcu v bistvu zelo luštno. Trenutek, ko je prvič stegnil roke k vzgojiteljici in trenutek, ko prvič, ob oddaji v vrtec, ni jokal. Njegov pristen nasmešek in veselje ob odkritju kakšne nove stvari, predmeta, zvoka, hrane ipd., lase, ki se mu počasi začenjajo kodrati.

Kaj pravita bratec in sestrica? Bratec in sestrica sta z velikim zanimanjem spremljala njegov prehod in dojenčka v malčka. Pogovarjali smo se o tem, kaj to pomeni in ves čas sta se zelo veselila tega, da bomo praznovali rojstni dan. Nekaj dni pred Jakobovim rojstnim dnevom sta začela z izdelovanjem darila zanj. Risala sta risbice in zbirala igrače, s katerimi se že dolgo nista igrala ter jih zlagala v škatle. Škatle sta nato okrasila, a rojstnega dne niso dočakale, hihi. Skrbna sta bila tudi v povezavi z vrtcem. Zara se je večkrat spomnila na njegovo uvajanje in zelo jo je zanimalo, kako mu gre in ali joka ipd. Ko sem ji povedala, da mu gre dobro in da zelo malo joka, ga je bodrila z besedami: "Bravo Jakob! Zelo pogumen fant si!" Velikokrat ga tudi vprašata kako je v vrtcu, ampak odgovora ne dobita, haha. Joj, kako se jim nasmejim!

Pomembni mejniki tega meseca: Kobacanje po vseh štirih, nekoliko bolj pogosto vstajanje ob opori (prej se je dvignil samo tu in tam), hoja ob opori, plezanje po stopnicah, končno je začel zlagati stvari v škatle, posode, skodelice ipd., do zdaj je bilo aktualno samo jemanje iz posod, samostojno hranjenje z žlico in vilico (gre za vajo, mu pa gre kar dobro, čeprav ga povečini še vedno hranim jaz), pošiljanje poljubčkov, oponašaje indijancev, skrivanje,

Z ljubeznijo, Mama.


Jakob ima na sebi poletni romperček iz spletne trgovine Next, leseni voziček pa je, kot že omenjeno, iz otroške trgovine Silly. Hvala za čudovito darilo!

2 Comments

4 Comments

Netipična družina

Nekaj fotografij našega fotografiranja ob Jakobovem 1. rojstnem dnevu sem že objavila mimogrede in v posebni objavi (najdete jo TUKAJ), danes pa objavim še nekaj preostalih. Ne morem reči, da smo tipična slovenska družina, ker nismo, ampak smo pa točno takšna družina, kot sem si jo že od nekdaj želela. Otroci nama pomenijo vse na svetu in vanje vloživa ogromno truda. Ne, niso vedno ubogljivi in ja, včasih nama gre vse narobe, a so najini in ljubezni jim nikoli ne manjka. Vsaki dan si vzamemo čas drug za drugega, se pogovarjamo, igramo, skupaj pospravljamo, gremo v naravo in včasih poležavamo. Ob večerih sva vedno z njimi in jih skupaj spraviva v posteljo, vse to pa spremlja ogromno poljubčkov in objemčkov ter nekaj pravljic. To, da vzgajava skupaj (in zaradi tega sklepava veliko kompromisov, ker se v vsem ne strinjava; in ja, seveda se tudi skregava) je najina želja in odločitev. Najraje vidiva, ko se vse to odraža na njihovem odnosu in se imajo zaradi tega še raje. Vedo, da smo družinica in da so z nama varni ter nama zaupajo. Ne vem, kako bo v prihodnje, a vsekakor si želim, da tako ostane. Vsega tega ne počneva, zato, da bi izgledali kot popolna družina ali zato, ker bi želela komu soliti pamet ali ga prepričevati v to, da je najin način vzgoje pravilen. Mi takšni pač smo. Vedno sem si želela biti srečna in zdaj sem. Srečna sem zato, ker živim po svoje, ker vem, kaj si v življenju želim in v kakšne osebe želim vzgojiti svoje otroke, ker imam moža, ki me podpira in prijatelje, ki me razumejo (pa čeprav jih je malo) ter zato, ker se vsakodnevno trudim, da me ne bi gnala želja po tem, da bi ustrezala drugim, ampak sebi. Enako želim tudi vam. Bodite srečni, točno takšni, kot ste!

Le kako jih človek ne bi imel rad?

Z ljubeznijo, Mama.


4 Comments