Comment

Dojenčkov dnevnik: 11. mesec

Jakob ima 11 mesecev in počasi se začenjamo pripravljati na praznovanje 1. rojstnega dne. Glede na to, da nas čaka obdobje sprememb, ki se je začelo z uvajanjem v vrtec, sem se raje osredotočila na razmišljanje o tortici, fotografiranju, praznovanju, hrani in povabljencih ter drugih malenkostih. Čeprav mi je kar malo težko pri srcu, da bo moj dojenček postal malček, se veselim vseh prihajajočih trenutkov in obožujem obdobje, v katerem je trenutno, saj je najbolj cartljiv, prisrčen, nasmejan in živahen fantek, kar jih poznam (in ja, malo pretiravam, ker je pač moj, hihi). Prav tako sem izredno vesela in ponosna, da bo hkrati s prehodom v obdobje malčka, izšel tudi Malčkov dnevnik! Jaaaa, Malčkov dnevnik, za katerega se je tako dolgo ugibalo ali bo ali ne bo in ki bo luštno nadaljevanje Dojenčkovega dnevnika. Zaenkrat lahko obiščete in všečkate Facebook stran Malčkov dnevnik, kjer bom razkrila malo več in pravočasno sporočila odprtje naročil (če ste prijavljeni na prejemanje obvestil iz moje spletne strani, boste na e-mail prejeli tudi kodo za popust!). Se že zelo veselim, da ga dobim v roke in upam, da se vam bo zdel enako ali še bolj koristen, kot njegova predhodnika Nosečkin in Dojenčkov dnevnik.


11. MESEC (20. marec - 20. april)

Teža in velikost: Približno 73,5 cm in 8350 g (ne najdem listka z napisanimi merami iz pregleda).

Kako preživljate dneve? Kakšen ritem je imel otroček v enajstem mesecu? Jakob je bil v enajstem mesecu še vedno dokaj velik zaspanček (govorim o spanju čez dan) in je svoj prvi spanec imel že okoli osmih ali vsaj devetih. Proti koncu enajstega meseca se je spanje trikrat na dan spremenilo v spanje dvakrat na dan in jutranji spanec postaja (oziroma mora postati) dopoldanski, že zaradi vstopa v vrtec. Dneve smo preživljali podobno, kot vedno. Posebnih sprememb ni bilo, razen v času, ko je imel vročino in sva se ves čas crkljala.

Kaj najraje počne? Kdaj je najbolj zadovoljen in umirjen? Kaj ga uspava in pomirja? Trenutno ima obdobje, ko se trudi, da bi bil čim hitrejši. Še vedno se plazi po trebuščku in kadar dirja sem in tja, to izgleda zelo smešno. Njegov razvoj poteka nekoliko bolj počasi, kar smo že navajeni, a je kljub temu zelo živahen in radoveden otrok. Ves čas spremlja okolico, kaže s prstom in veliko čeblja. Umirja ga branje knjig in ležanje na mehkem kavču ali postelji, kjer se kotali in stiska k nam. Čez dan ga uspavam v naročju, saj se več ne doji, zvečer pa se podojiva in nato v naročju zaspi, jaz pa mu občasno ponudim še dudico.

Najljubša igrača: Trenutno ima najraje različne kocke, še vedno pa rad kuha in se žoga.

Najljubša pesmica/uspavanka: Začel je plesati na vse pesmice in na glasbo, ki jo sliši mimogrede, na radiu, kar je zelo simpatično in me vedno spravi v dobro voljo, zato pojemo zelo različne pesmice in spodbujamo ples.

Kaj je bilo ta mesec najlepše? Najlepše je to, da lahko Jakob z nami že marsikaj počne in da se skupaj vedno bolj zabavamo. Vsako stvar, ki jo počnemo, spremlja in marsikaj tudi poskusi. Všeč mu je risanje, ustvarjanje, prijemanje različnih materialov, igra v pesku, igra z vodo, obožuje otroška igrala, recimo tobogan in gugalnico, in mljaska ob vsaki hrani, ki jo jemo. Najlepše trenutke preživljamo ob skupni igri, na igralih in ob branju knjig. 

Kaj je bilo ta mesec najtežje? Najtežje je bilo, ko je zbolel. Vsakič, ko ima vročino, se mi močno zasmili, ker je res bošček. Vročino je imel tri dni, nato pa so se pojavili izpuščaji, zato smo predvidevali, da gre za šesto otroško bolezen. Prav tako je ven pokukal tretji zobek in najbrž je zato bil še posebej občutljiv.

Katerih posebnih trenutkov se boste za vedno spominjali? Kar nekaj je bilo takšnih trenutkov, ki si jih bom zapomnila. Res je že velik fant in nas vsakodnevno preseneča s svojimi pogruntavščinami, čebljanjem, igro, oponašanjem našega početja, pa tudi s svojo nežno platjo in potrpežljivostjo. Ta mesec sta Aljaž in Zara šla po dolgem času spet na počitnice k moji mami, zato smo bili Tomi, Jakob in jaz malo sami in se odpravili na skupni zmenek (ne Jakob in ne jaz še nisva pripravljena na to, da bi bila zvečer in ponoči ločena, hihi; pa brez skrbi zmenek je bil ob petih popoldan). No, po naši večerji, smo sedeli za mizo in Jakob je pogledal Tomija in z najbolj milim glaskom ter zelo natančno izgovoril: "Ata!". S Tomijem sva se samo spogledala in sploh nisva mogla verjeti. Tako lep trenutek je bil, da sem dobila kar solzne oči in tega se bom vedno spominjala, čeprav ni poklical mene.

Stvari, za katere misliš, da si jih boš zapomnil, pa si jih ne: Všeč mi je, kako Jakob vedno opazi, kje so mehke površine in se uleže ter začne kotaliti. Jakob je dojenček, ki se nikoli ni kotalil na tleh, a ko je na kavču ali postelji (ali pa če so po tleh mehke odeje in blazine) se vedno začne kotaliti, rine glavo v mehke predmete, se naslanja na nas in stiska in ga je res luštno opazovati, ker ob tem zelo uživa. Kazanje s prstkom na različne predmete, ljudi in živali ter čudenje vsemu okoli njega, mlaskanje z usti, kadar vidi hrano, miganje z glavo in ponašanje naših gibov pri plesu, iskriv nasmešek, poljubčke, ki jih deli najožjim članom, prav tako pa vedno "polupčka" svojega bratranca in prijatelje, dojenčki močno pritegnejo njegovo pozornost itd.

Kaj pravita bratec in sestrica? Bratec in sestrica me močno presenečata s svojim odraslim razmišljanjem in zaščitniškim odnosom do Jakoba. Vedno poskrbita, da ni lačen ali žejen, mu ponujata svoje prigrizke (kar ni vedno dobro, haha), sta navdušena, ko osvoji kakšen nov mejnik in zaskrbljena, ko se ne počuti dobro. Ko smo se pogovarjali o tem, da gre Jakob kmalu v vrtec (kakšen mesec nazaj) sta bila navdušena in takoj začela delati načrte, kaj vse mu bosta pokazala in kaj bodo tam skupaj počeli. Takoj sem jima morala razložiti, da gre Jakob v drugo enoto in na začetku sta bila kar malo razočarana. Zdaj, ko je Jakob že sredi uvajanja, sta zelo skrbna. Včeraj sva skupaj prišla po njiju v njun vrtec in Zara je takoj hitela spraševati, kako se je imel v vrtcu, kako dolgo je bil, katero vzgojiteljico ima in ali se je kaj jokal. Ko sem ji povedala, da mu je bilo všeč in da je jokal zelo malo, ga je pogledala in mu rekla: "Bravo Jakob! Pogumen fant si!". To je bilo nekaj najlepšega, kar sem slišala iz njenih ust in takoj zatem ga je še poljubila in pobožala in to je to, kar si želim za njih in njihov odnos v prihodnje.

Pomembni mejniki tega meseca: Prvič je rekel "ata", oponaša kužka, boža in deli poljubčke, ko mu to omenimo, sam lista knjige, nakaže kdaj je lačen in kdaj bi se pocrkljal, zrastel mu je tretji zobek (19.april), vstopil je v vrtec (20. april).

11. mesec-4.jpg

Z ljubeznijo, Mama.


Jakob ima oblečen preprost bel bodi iz spletne trgovine Next in udobne hlačke iz otroške trgovine Wow! Baby, ki jo najdete tudi na Facebook-u TUKAJ. Igra se na igralni podlogi iz otroške trgovine Silly.

Comment

Comment

Poporodno obdobje (in kako lahko mamice poskrbimo zase)

Poporodno obdobje je za žensko polno čustev, hormonskih in telesnih sprememb, tudi bolečin in težav ter lepih trenutkov z majhno štručko. Kar naenkrat se znajdemo v novi življenjski vlogi, ki se je še učimo. Soočamo se s stvarmi, o katerih nismo nikoli razmišljale. Različne smo. Nekatere spremembe po porodu prenašajo bolje, druge slabše, spet tretje se morda počutijo, kot da sploh niso rodile. Veliko je odvisno od porodne izkušnje, počutja otroka, lastnega počutja, podpore okolice in tudi od osebnostnih lastnosti mame in novorojenega otroka. Prvih šest tednov po porodu naj bi bilo potrebnih za to, da si mama nekoliko opomore, da se navadi na novo vlogo, da se tudi partner in starejši otroci navadijo na dojenčka in da vsakdan dobi nov ritem ter vsak družinski član svoje mesto. Tudi dojenje potrebuje približno toliko časa, da steče in čišča se v tem obdobju preneha, a to še ne pomeni, da se boste po šestih tednih v svoji koži počutile enako, kot pred zanositvijo. Za nekatere stvari je potrebno več časa, zato lahko kot "poporodno obdobje" označimo kar nekaj mesecev po porodu. V tem času mamice zlahka pozabimo nase, saj je na prvem mestu otrok, a to lahko povroči težave s samozavestjo, izčrpanost, utrujenost in slabše počutje. Če ste otožne in čutite, da bi rade naredile tudi nekaj zase, a hkrati ne želite preživeti veliko časa stran od otroka, vam predlagam malenkosti, ki jih vključite v svojo dnevno rutino in ki vam bodo pomagale ohranjati mirno kri ter ravnovesje. Gre za stvari, izdelke in rituale, ki jih uporabljam sama in, ki mi dajejo občutek, da sem še vedno ženska in da bom kos vsem vsakodnevnim izzivom:

1. Počitek. Prvih nekaj tednov po porodu, potrebuje žensko telo nekaj več počitka, kot običajno. Vem, to je včasih misija nemogoče, saj smo nekatere mamice težko pri miru (ali imamo doma več otrok in je zato težko), a kasneje boste hvaležne. Čakajo vas meseci nočnega vstajanja. dojenja, aktivnega igranja z dojenčkom, usklajevanja materinstva z drugimi obveznostmi, doživljanja prvih bolezni otročka, izzivov pri vzgoji in še in še. Izkoristite trenutke, ko otroci počivajo in za nekaj trenutkov tudi same zaprite oči in dvignite noge v zrah, hihi. Morda je takrat pravi čas, da preberete kakšno knjigo, revijo in blog ter poskrbite za to, da boste na tekočem z dogajanjem po svetu. Če vas to sprošča, seveda.

2. Jutranja kava. Vaš ritem bo od zdaj naprej prilagojen tistemu, ki ga ima vaš dojenček (no, v bistvu se bo on navajal na vaš ritem, a hranjenje in previjanje potekata po potrebi, prav tako je njegov ritem različen iz dneva v dan, morda ima krče ipd.). To je popolnoma normalno, a še vedno si morate dan zapolniti s kakšnim ritualom, ki bo samo vaš. Lahko je samo jutranjih pet minut ob zajtrku in dobri kavi, ali pa pet minut po kosilu za piškote ali morda popoldanske pol ure, ko se mož vrne iz službe in lahko končno greste v miru pod tuš. Ni važno. Važno je, da ste nekaj trenutkov same in da uživate v tišini in stvareh, ki jih rade počnete in so bile včasih samoumevne, zdaj pa to niso.

3. Odhod na sveži zrak, v trgovino, na kavo s prijateljico. Če ste takšne, kot jaz, potem komaj čakate, da skočite iz pižame in udobne trenirke v svoje najljubše kavbojke in se odpravite iz hiše. Luštno je ležati skupaj z dojenčkom in se crkljati, a enako lepo je lahko na sprehodu in v družbi. Dojenček gre lahko povsod z vami in nobene potrebe ni po tem, da bi se zadrževala med štirimi stenami. Meni osebno veliko pomeni, da se lahko, vsaj tu in tam, uredim in skočim med ljudi ter si privoščim dolgo kavo, medtem ko dojenček spi v vozičku, opazuje ali se igra (pomladno vreme je za takšno martinčkanje idealno, naju z Jakobom pa ni ustavil niti zimski minus, haha).

4. Izdelki, ki vam pomagajo pri soočanju s težavami, ki jih s seboj prinesejo porod, dojenje in materinstvo. Pomembno je, da poskrbimo za svoje telo, ki morda po porodu potrebuje nekaj več pozornosti. Nega kože s kremo in/ali oljem za nosečnic se lahko nadaljuje (uporabljala sem Lekovita Nosečka olje), prav tako jemanje prehranskih dodatkov, ki so namenjeni nosečnicam in doječim mamicam. Odkar sem odkrila probiotike Viridian iz spletne trgovine Zdrav Obrok, sem menjala tudi prehranske dodatke za to znamko. Za nosečnice in mamice so kapsule Viridian Kompleks za nosečnice. KODA zljubeznijo vam prinese 10% popust na nakup. Poskrbeti moramo za pestro prehrano, zadostno količino popite vode, vnosa vitaminov, mineralov in hranil ter gibanje na svežem zraku (pa smo spet pri vozičkanju). Zame osebno je veliko težavo po porodu predstavljalo izpadanje las, ki se je začelo okoli četrtega meseca po porodu in vztrajalo kar nekaj časa. Težko najdem izdelek za nego lasišča, ki bi mi odgovarjal, zaradi alergij, zato sem se na koncu odločila, da preizkusim Sweetbearhair medvedke (za uporabo med nosečnostjo in dojenjem se posvetujte s svojim zdravnikom). Zdaj jih uporabljam že dkoraj dva meseca in moram reči, da je razlika že opazna. Lasje mi lepo rastejo in majhnih laskov je vsaki dan več, prav tako pa so tudi veliko daljši, kar se opazi že na prvi pogled. Ne samo, da so okusni (dva na dan sta skoraj premalo, njami), ampak so tudi koristni, polni vitaminov in res delujejo. Ko pogledam fotografije pred uporabo, ne morem verjeti, kako malo las sem imela,. Ker nikoli nisem imela preveč gostih in močnih las, kar me je vedno motilo, sem se z veseljem odzvala na povabilo, da preizkusim še Vichy tretma proti izpadanju las, ki poskrbi za gostejše in odpornejše lase ter je preizkušen tudi na občutljivem lasišču. Komaj čakam, da vidim, kakšni bodo rezultati kombinacije vitaminčkov in tretmaja Dercos Aminexil Clinical 5 (pet energetskih šamponov Dercos bom podarila bralkam, spremljajte!).

5. Prosite za pomoč, kadar jo potrebujete. Naj vam pomagajo pri čiščenju, kuhanju, likanju in nakupovanju osnovnih potrebščin. Naj vam ne bo nerodno prositi mame, da vam zlika perilo in tašče, da skuha kosilo. Čas, ki ga boste s tem pridobile, porabite za crkljanje z dojenčkom. Potrebuje vas.

6. Kupite tudi kaj zase. Novopečene mamice velikokrat nakupujemo za svoje otroke in pozabimo nase. Ni nujno, da je kaj večjega, lahko je samo kakšna šminka, ki vam bo pomagala ohraniti svojo žensko plat in zaradi katere boste bolj samozavestne. Četudi vam primankuje časa za urejanje, to ne pomeni, da se morate zapustiti. Po porodu nas čaka privajanje na novo postavo (tudi suhice imamo po porodu širše boke in povešen trebušček), ostane nam nekaj odvečih kilogramov, lasje sivijo in gubic je vedno več (žal ne moremo mimo dejstva, da čas hiti in da skrbi, ki jih prinese materinstvo, puščajo svoj pečat). Pred dobrim mesecem sem naletela na znamko Lux-Factor in začela z uporabo njihove kreme proti gubicam. Vključila sem jo v svojo jutranjo rutino in mi je zelo všeč, saj kožo lepo navlaži in takoj dobiš en tak občutek gladkosti in prožnosti. Meni je všeč in jo uporabljam vsaki dan. Koliko bo pomagala proti gubicam, bomo še videli, a jaz se že zdaj počutim boljše in mlajše, haha. Uporabljam tudi njihov serum za rast trepalnic in tukaj se že opazi, da jih je več in so nekoliko daljše. Z redno uporabo je razlika opazna že po dobrih dveh tednih.

7. Večeri naj bodo za vaju. Po porodu se tudi partnerstvo znajde na preizkušnji in čeprav vaju je starševstvo na neki način zbližalo, vaju lahko pomanjkanje skupnega časa tudi oddalji. Ni lepšega, kot družinsko preživljanje prostega časa in opazovanje partnerja v očetovski vlogi. Kljub temu, da je naš vsakdan sestavljen iz ogromno skupnih trenutkov, pa so večeri že od nekdaj najini. To je čas, ko se pogovoriva, skupaj pojeva večerjo in pogledava kakšen dober film ter imava nekaj miru ter tišine (pogovarjava se večinoma o otrocih, seveda).

8. Brez slabe vesti. Zadnja malenkost, ki sploh ni malenkost, ampak je res pomemben nasvet, pa je ta, da ne imej slabe vesti. Mamice smo si med seboj različne in tudi materinstvo dojemamo zelo različno. Če je meni dovolj, da si vzamem zase samo nekaj minut na dan, to še ne pomeni, da bo dovolj tebi. Morda boš preobremenjena in boš potrebovala nekoga, ki bo popazil na otročka, da boš lahko v miru šla v trgovino, na kavo ali kam drugam. Ti boš najbolje vedela, kaj in kako. Ne imej slabe vesti in vedno naredi, kot čutiš, da je prav (več o slabi vesti si lahko prebereš TUKAJ). Zase in za otročka.

Upam, da vam moji predlogi in izkušnje koristijo in da boste znale poiskati ravnovesje med svojo materinsko in žensko platjo.

Z ljubeznijo, Mama.


Današnja objava je nastala v sodelovanju s Sweetbearhair Slovenija. Za nakup lahko pokukaš na njihovo spletno stran ali pa jih poiščeš na Facebook-u. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi Lux-Factor Slovenija, na Facebook-u jih najdete TUKAJ in spletni trgovini Zdrav obrok, ki je za vse bralce ponovno pripravila kodo za 10% popust na nakup. KODA je zljubeznijo. Njihova Facebook stran pa je TUKAJ.

Comment

Comment

Snemanje in potep po Ptuju (+ Video)

Od naših počitnic v Grand Hotelu Primus (objavo si lahko preberete TUKAJ) je minilo že nekaj tednov, a še vedo z veseljem obujamo spomine, zato sem se zelo razveselila izida videa, ki smo ga takrat posneli. Gre za promocijski video Sava Hotels & Resorts, s katerimi vas skupaj vabimo na počitnice v Terme Ptuj in vam, skupaj z drugimi družinskimi blogerji, predstavljamo kaj vse lahko tukaj doživite. Kot domačini smo celotno ekipo popeljali iz Grand Hotela Primus do mesta Ptuj in na Ptujski grad, po poti pa ni manjkalo otroške igre, zabave, dobre kave in sladoleda. Bil je eden prvih toplih letošnjih dni in mi smo se imeli tako lepo, da smo pozabili, da nas snemajo, haha. Res lep družinski dan in #caszanas.

Glede na to, da imamo trenutno slabše vreme, lahko samo upamo, da bomo imeli med prvomajskimi počitnicami sonce in bomo takole uživali. Če se boste iz Term Ptuj peš odpravili na Ptuj, boste potrebovali dobrih 15 minut (odvisno od tega, kako hitro hodijo otroci; tja in nazaj pa ob določenih urah vozi tudi mestni avtobus!). Gre za lepo sprehajalno pot, mimogrede pa boste videli še reko Dravo, različne ptice, race in labode. Po prečkanju peš mostu, ki vodi čez reko Dravo, se lahko odpravite v mestni park, v center mesta in nato še na Ptujski grad. Vse to je lepo prikazano na spodnjih fotografijah in še lepše na videu. Pokukajte! ;) Če nas spremljate že dlje časa, ste lahko omenjene lokacije videli preko različnih objav, med drugim tudi skozi Mini vodnik skozi mesto Ptuj, ki vam bo pomagal načrtovati družinski dan na Ptuju. Seveda pa ne pozabite na bazene, otroško animacijo in wellness, saj je ponudba v Termah Ptuj resnično dobra in se bo veliko dogajalo.

V mestnem parku smo kot doma. Aljaž in Zara obožujeta vsa igrala in takrat imava s Tomijem čas, da malo poklepetava (vsaj dokler Jakob ne shodi, haha). V parku je tudi mini tobogan in gugalnica primerna za večje dojenčke, zato tam uživamo vsi.

Naš najljubši del dneva je bil, ko smo si privoščili sladoled in kavo. Mislim, da smo takrat otvorili sezono sladoleda, čeprav zraven vseh dobrot v Hotelu, to skorajda ne bi bilo potrebno. No, otroka se nista pritoževala.

Naš čudoviti Ptuj. Pokukajte v video. <3

Z ljubeznijo, Mama.

Comment

2 Comments

Arboretum Volčji potok

Velikonočni ponedeljek smo preživeli na izletu v Volčjem potoku. V bistvu smo najprej želeli ostati doma, ker je bil napovedan dež, a smo si zjutraj premislili. V eni uri se nam je uspelo urediti in spakirati, zato smo se odločili, da gremo. Ni nam bilo žal. Dežja ni bilo in kljub hladnejšemu zraku, nam je bilo lepo. Res bi bilo škoda takšen dan preživeti med štirimi stenami in čakati na dež. Tulipani so bili čudoviti. Otroka sta navdušeno tekala med njimi in ker je bilo vse mokro, sta bila mokra tudi onadva. Smejala sta se in se lovila, jaz pa sem se spominjala, kako sta dve leti nazaj tukaj sedela in se objemala. Tako kot se spreminjajo otroci, se spreminjajo tudi stvari, ki jih radi počnejo. Včasih se res čudim, od kod jima energija. Zaenkrat je vsaj Jakob nekoliko bolj umirjen, a vem, da se jima bo kmalu pridružil. V bistvu komaj čakam, ampak vem, da ne bo lahko.

Ko smo prišli do otroških igral, nista želela več stran, zato smo večino časa preživeli tam. Ta igrala so ena naših najljubših v Sloveniji in popolnoma ju razumem, da si tam želita preživeti ure in ure. Nekako smo ju le prepričali v to, da si ogledamo še dinozavre in se sprehodimo, a nič ni bilo enako zanimivo, kot plezanje, zibanje in spuščanje po toboganu.

Uspelo mi je narediti tudi eno fotografijo Jakoba, ki zelo uživa na gugalnicah. V teh dneh je odkril, da ima jeziček in ga zelo rad kaže (morda je povezano z rastjo zobkov, ne vem). Luštno ga je bilo opazovati, kako se smeji, papca prepečenec in se guga. Velik fant je že.

Zara se je dinozavrov nekoliko bala, Aljaž pa je bil navdušen nad tem, kako se oglašajo in migajo z repom. Zdaj smo jih videli že kar nekajkrat, a še vedno so enako zanimivi (ne pa enako kot igrala, hihi).

Z atijem je vse lažje.

Najprej z njim in potem še sama. Kako je to lepo, da v našem naročju premagajo strah in se potem pogumno podajo v svet.

Vsakič, ko vidim naše fotografije, me preplavijo čustva. Trije otroci?! Še vedno ne morem verjeti, da so moji (in tako veliki!).

Ob kavarni je hišica s knjigami, ki si jih lahko izposodite. Žal tokrat kave nisem pila, čeprav bi jo lahko v miru, smo pa skupaj nekaj prebrali in si nabrali novih moči za nadaljevanje izleta. Jakob je spal, mi pa smo si pogledali še kite, razstavo orhidej in kaktusov ter pravljične like. Dan smo nadaljevali v Ljubljani, od koder nas je, ob ravno pravi uri, pregnal dež.

Zaradi tulipanov je to naš najljubši spomladanski izlet. Igrala in ostale razstave so samo še pika na i, zato se v Arboretum Volčji potok vedno radi vračamo.

Z ljubeznijo, Mama.


Aljaž in Zara sta oblečena v oblačila iz spletne trgovine Next, njuni čevlji pa so New Balance. Jakob ima obute copatke La La Mia&Mika, legice Blackbear&Whitebear, jaknico iz Zare in kapico Mini Bini. Jaz sem oblečena v hlače Asos, pulover Stradivarius in jaknico iz Next-a. Choker je iz Bershke, superge pa so iz Infashion.si. Nahrbtnik iz eko bombaža z logotipom Z ljubeznijo, Mama lahko naročite pri meni, na info@zljubeznijomama.com. Naš otroški voziček je Stokke Trailz v barvi Black melange.

2 Comments

8 Comments

Imeti otroka je zdaj moderno!?

Vsake toliko časa si kupim kakšno žensko revijo in se z veseljem potopim v lahkotno branje in za nekaj trenutkov odklopim svoje misli. Nekaj stvari je uporabnih, nekaj je zanimivih, nekaj pa jih je takšnih, ki me ne pritegnejo ali se z njimi ne strinjam, ker imam občutek, da so del nekega stereotipa ali ga celo pomagajo ustvariti. Takšne stvari jemljem z rezervo (enako je pri vsebini spletnih portalov in navsezadnje tudi na blogih) in se na njih redko odzovem. No, nekaj časa nazaj sem v eni teh revij prebrala nekaj v smislu, kako je v zadnjih letih in mesecih "moderno imeti otroka" in kako se za to odloča vedno več žensk, tudi zvezdnic. Nekaj naj bi k temu dejstvu pripomogle one same in pa naraščujoče število "mama blogerk", ki svoja družabna omrežja polnimo s fotografijami vsakodnevnega družinskega dogajanja. Prosim? Imeti otroka zato, ker je moderno?! Zato, ker so mediji polni družin, otrok in vseh materialnih stvari, ki jih lahko otrokom kupimo? Ker se vedno bolj primerjamo drug z drugim in med seboj tekmujemo na vseh področjih življenja? Resnično upam, da mamice, ki imajo otroke le za postavljanje pred drugimi, ne obstajajo!

Materinstvo ni nekaj kar bi bilo "in" ter "v modi". Razlogov, za odločitev za otroka, je lahko veliko, zagotovo pa pravi razlog ni ta, ker je moderno! Imeti otroka je lepo, izpolnjujoče in čudovito, a tudi odgovorno, naporno in utrujajoče. Otrok se ne bo rodil in znal skrbeti zase. Skrb za otroka zahteva dva odgovorna starša (včasih je situacija takšna, da je starš samo eden, kar zahteva še večjo mero truda in zato tudi spoštovanja), ki sta pripravljena njegove potrebe postaviti pred svoje in znata sprejemati pravilne odločitve. Starševstvo potegne za seboj en kup kompromisov, sprememb in tudi odrekanja. To je normalen del starševstva in če si na to pripravljen, ni nujno, da boš to dojemal kot žrtev. Če pa nisi pripravljen in se za otroka odločiš samo zato, ker ga imajo vsi ali zato, ker je pač moderno, potem si lahko kaj hitro razočaran. V življenju vsakega starša bo prišel trenutek, ko nas bo otrok močno potreboval. Potreboval bo našo nego, skrb, pomoč, znanje, trud, nežnost, sočutje, ljubezen, pa tudi trdno postavljeno mejo, strogost in spoštovanje. Otroci (dojenčki) niso ves čas samo nasmejani, dišeči in luštni. Ničesar ne znajo sami in so od nas močno odvisni. Samo mi jim lahko pomagamo, da se optimalno razvijejo v čudovita odrasla bitja, kot jim je namenjeno. Če na to nismo pripravljeni, je morda bolje, da se za otroka še ne odločimo. Uhhh, če bi me gnali napačni razlogi, bi res težko preživela vse neprespane noči, bolečine ob izraščanju zobkov, otroške bolezni, izpade trme, poskuse izsiljevanja in še in še. Le od kod bi vzela motivacijo za soočanje s težavami, če bi bila prepričana v to, da je vse samo lepo in krasno in bom z otroki lahko takrat in tako, kot paše meni?!

Želim, da veste, da moja družina ni popolna (karkoli to sploh pomeni) in da nikakor nismo tukaj zato, da bi vam dali občutek, da je imeti otroke moderno in nujno. Nobena družina ni popolna in nobeni otroci niso ves čas nasmejani in pridni. Večina otrok je živahnih, navihanih in razposajenih in so na svetu zato, da se učijo in preizkušajo naše meje. Vse naše predstave o tem, kakšni bodo in kaj bodo v življenju počeli, se ponavadi razblinijo v trenutku, ko jih spoznamo. Otroci imajo svojo lastno osebnost in spoznavanje te osebnosti je čudovito, a tudi zahtevno. Ni nujno, da jim bo všeč, kar ste za njih pripravili in da bo šlo vse po vaših načrtih. Tudi, če boste kupili najboljši otroški voziček na trgu, ni nujno, da se bo vaš dojenček želel voziti v njem. Tudi, če mu boste nakupili najbolj trendovska oblačila, ne pričakujte, da mu bo preoblačenje trikrat na dan všeč in da mu bo v njih udobno. Tudi, če bo obdan z najboljšimi in najdražjimi igračami, kar jih lahko kupite, mu bo na koncu dneva še vedno največ pomenila vaša bližina in vaš trud, da zanj naredite najboljše. Ja, za naše otroke samo najboljše. Pa ne najboljših materialnih stvari. Naši otroci si zaslužijo več. Zaslužijo si našo bližino, ljubezen, potrpežljivost, varnost, podporo, spodbudo in nežnost. Zaslužijo si zdravo in varno okolje, ki jim omogoča varen razvoj in možnost, da si pot v življenju izberejo sami. Vse to je tisto najboljše, kar si zaslužijo naši otroci. Luštne fotke na družabnih omrežjih so samo del starševstva in to naj tudi ostanejo.

Z ljubeznijo, Mama.

Foto: Difera.

8 Comments

1 Comment

"Mama" jeans in kako ga kombiniram

"Mama" jeans oz. kavbojke (mom jeans) so trenutno moje najljubše in jih imam oblečene skoraj vsaki dan. Gre za kavbojke, ki niso popolnoma oprijete in imajo zelo visok pas, kar dobro skrije trebušček, ki je ostal od poroda, haha. Moje so 3/4 dolžine in odkrivajo gležnje. Imam ene raztrgane in ene klasične "mama" kavbojke, ki so nastale po vzoru tistih, ki so jih ženske nosile v 80ih. Najdete jih v različnih barvah in nekoliko različnih stilih. Po mojem mnenju bi jih morala v svoji omari imeti vsaka mama, saj so udobne, skrijejo določene nepravilnosti in se zlahka kombinirajo na različne načine ter lahko lepo pristajajo različnim tipom postave (predvsem pa so udobne!). Kombinirate jih lahko tako, da so primerne za v trgovno, za v park z otroki in tudi za na zmenek ali večerjo. Vse je odvisno od kosov oblačil, ki jih izberete in od čevljev. Spodaj bom zapisala svoje tri najljubše načine kombiniranja "mama" kavbojk.

Za spodnji videz sem izbrala nekoliko bolj drzne kose oblačil in uporniško verzijo "mama" kavbojk z mrežastimi hlačnimi nogavicami. Trend mrežastih nogavic mi je zelo všeč, zato sem jih kupila več. Imam dvojne hlačne nogavice in nekaj raznobarvnih nizkih nogavic (brez pentlje, ta mi ni najbolj všeč). Ene hlačne nogavice imajo manjše luknjice (kot na fotografijah), druge pa večje luknjice in zaenkrat se še nisem odločila, kaj mi je ljubše. Pulover ima naborke in mi je takoj padel v oči, prav tako pa imam najraje črno barvo, ki paše povsod, tudi k novemu nahrbtniku. Ko sem na Instagramu objavila fotografijo nahrbtnika z mojim logotipom, ste me presenetile s pozitivnim odzivom in željo po tem, da bi ga lahko nosile tudi ve. Bila sem presenečena, saj sem ga dala narediti zase in nisem niti pomislila na to, a vam željo z veseljem izpolnim. Povezala sem se s Foxboutiqe-om in eko bombažni nahrbtniki Z ljubeznijo, Mama bodo kmalu na voljo. Svojega si lahko naročiš na info@zljubeznijomama.com.

Moji trije najljubši načini kombiniranja "mama" kavbojk:

  1.  S puloverjem. Najraje imam širše "oversized" puloverje, ki jih lahko zataknem za kavbojke. Všeč so mi tudi krajši puloverji (tudi ta na fotografiji je krajši, a sem ga vseeno zataknila za pas), ki sami od sebe lepo razkrijejo visoki pas. Najraje imam pletene puloverje, a so tudi bombažni primerni in če imajo še kakšen napis, še toliko bolje.
  2. S srajco. Podobno, kot pri puloverjih imam rada srajce, ki niso popolnoma oprijete in jih lahko zataknem za pas kavbojk. Zataknemo lahko celo srajco ali pa samo sprednji del, za bolj športni videz. Pod srajco lahko nosimo navadno majico s kratkimi rokavi in si srajco ob toplem vremenu slečemo ter zavežemo v pasu. Najraje imam kariraste srajce. Če pa je mrzlo, pa lahko na srajco oblečemo še pulover.
  3. Z navadno belo/črno bombažno majico s potiskom (t-shirt) in supergami. Na fotografijah imam obute Oxfordke, a ponavadi imam na sebi vedno superge, saj je življenje s tremi otroki, ki so ves čas v gibanju, zelo aktivno.

Zadnja leta je moda mamicam zelo naklonjena, saj je v modi veliko ohlapnih in udobnih oblačil in čevljev. Tudi prehodne jakne za pomlad so večje "oversized" in zato primerne za kombiniranje z zgornjimi kosi oblačil in za lovljenje z otroki, hihi. Vsi omenjeni videzi so lahko športni, če obujemo superge, lahko pa jih kombiniramo z Oxfordkami ali celo s petami, za bolj eleganten videz.

Mama kavbojke: River Island. Pulover: Stradivarius. Mrežaste nogavice: Asos. Oxford čevlji: Deichmann. Choker: Primark. Sončna očala: Optika Sentina. Nahrbtnik: Z ljubeznijo, Mama (info@zljubeznijomama.com). Otroški voziček: Stokke Trailz.

Z ljubeznijo, Mama.

1 Comment

4 Comments

Priprave na vrtec #3

O pripravah na vrtec sem pisala pred leti, na starem blogu maminaljubezen.blogspot.si, kjer se je začela zgodba Z ljubeznijo, Mama. in kamor še vedno rada pokukam. Takrat smo v vrtec uvajali Zaro, pisala pa sem o pripravah na vrtec v povezavi z imunskim sistemom in boleznimi ter v povezavi s potrebščinami, ki jih potrebujemo. Moram reči, da tudi tokrat priprave potekajo približno enako, zato se bodo nekatere stvari ponovile. Nekaj več težav nam povzroča bolezen, saj je Jakob v zadnjih mesecih prebolel kar nekaj različnih otroških bolezni, bakterij, viroz in prehladov. Trenutno preboleva šesto otroško bolezen, zato se bo njegovo uvajanje morda za kakšen teden premaknilo, da si popolnoma opomore. V tem tednu sem želela z njim obiskati vrtec, mu pokazati prostore, spoznati vzgojiteljico ipd., a je to, ravno zaradi bolezni, padlo v vodo in upam, da bova to uresničila naslednji teden. Obiskoval bo drugo enoto vrtca, kot Zara in Aljaž, zato mu tista okolica ni poznana, mu pa že nekaj časa pripovedujem o vrtcu in o tem, kaj se tam dogaja, kar pa tudi sam vidi, kadar greva skupaj po starejša otroka. Med otroci se zaenkrat dobro počuti in vedno si močno želi v igralnico. Upam, da tako ostane, ko bo šlo zares. Moram reči, da mi tokrat ustreza, da bo Jakob v drugi enoti, saj imam občutek, da ga bom tako lažje uvajala. O uvajanju bom še pisala, tokrat bi se osredotočila na priprave.

Kot sem že omenila, se mi zdi pomemben del priprav to da se otrokom pogovarjamo, četudi je še dojenček.. Priprave naj potekajo spontano, sproščeno in nevsiljivo. Pri tako majhnem otroku (vsi moji otroci so v vrtec vstopili z 11. meseci) je pomembno, da preprosto, kratko in jedrnato opišemo vrtec in kaj se tam počne. Ko govorimo o vrtcu, smo vedno pozitivni, nasmejani in opišemo čimveč pozitivnih stvari, hkrati pa izpostavimo tudi tiste manj pozitivne stvari, a še vedno na lep način. Otroka pred vstopom v vrtec večkrat peljemo mimo stavbe na sprehod, mu pokažemo stavbo, otroke, igralnice in mu zraven opisujemo. Recimo: " Poglej Jakob, to je vrtec. Tukaj se otroci veliko igrajo, plešejo, pojejo in tudi papajo in ajajo tukaj. Zelo je zabavno. Poglej, tukaj je tvoja igralnica. Tukaj se boš ti igral, jedel in ajal. Polno otrok bo s tabo in vzgojiteljica te bo cartala." Pomembno je tudi, da greste z otrokom v vrtec kakšnih štirinajst dni pred vstopom v vrtec in mu predstavite vzgojiteljico ter se z njo dogovorite o tem, kako bo potekalo uvajanje in katere stvari potrebuje otrok zraven v vrtec. Tudi takrat mu razložite kdo je to in kaj počne. "To je tvoja vzgojiteljica. Ona se bo s tabo igrala, te previjala in te pocartala. Zelo je prijazna, poglej." Večkrat, kot boste te besede otroku ponovili, lažje jih bo razumel in ponotranjil. Zelo pomembno je, da ste vi mirni in zadovoljni z vrtcem ter osebjem. Otrok čuti, če ste napeti, če vam vzgojiteljica ne odgovarja, če ste pod stresom glede uvajanja in če vam način dela v vrtcu ne ustreza. Zelo pomembno je, da verjamete v svojo odločitev o tem, da bo otrok obiskoval vrtec. Če niste prepričani ali si sploh želite, da gre vaš otrok v vrtec, potem je bolje, da premislite o alternativi. Nanj lahko pazijo babice, varuška ali pa izberete kakšnega od privat vrtcev, če vam javni vrtec ne ustreza. Če se vi v vrtcu ne počutite dobro, potem se najbrž tudi vaš otrok ne bo dobro počutil in uvajanje ter bivanje v vrtcu lahko postaneta pravi pekel za oba.

Jakob bo v vrtcu potreboval naslednje stvari:

  1. Kupila sem mu nekaj več rutic, ker se močno slini in bo v vrtcu potreboval nekaj rezervnih. Ker sem zelo zadovoljna s slovensko znamko Kokopoko, sem ponovno izbrala njihove ročno narejene rutice. Narejene so iz tetra tkanine in so dobro vpojne, imajo praktično zapiranje na gumbek ter so zelo lepe. Z veseljem uporabljamo tudi njihove večje slinčke.
  2. Potrebno mu je bilo kupiti tudi nekaj več "basic" kosov oblačil. Kupila sem bodije in hlačke, da bo imel dovolj za doma in za preobleči v vrtcu. Všeč so mi udobne harem hlače iz otroške trgovine Wow! Baby in mislim, da so krasna kombinacija udobnega in lepega ter da bodo pravšnje za v vrtec.
  3. Vsaki dan bo imel s seboj tudi dudo in priponko za dudo ter vrhnja oblačila, ki bodo primerna vremenu ter kakšno rezervno jopico, kapo ipd. Če ima vaš otrok najljubšo igračko, ninico in/ stekleničko je potrebno zraven vzeti tudi to (no, ni ravno potrebno, je pa dobro in bo vašemu otroku zagotovilo občutek varnosti ter domačnosti). Jakob večinoma pije iz kozarca, a bo s seboj vseeno vzel svojo Twistshake stekleničko.
  4. Nahrbtnik z rezervnimi oblačili, kar bodo (kot sem že omenila) rezervni bodiji, hlačke, nogavičke, rutice ipd. Naši nahrbtniki so iz otroške trgovine Silly.
  5. Copatke. V sodelovanju z Mia&Mika sem imela priložnost oblikovati krasne otroške copatke/mokasinke iz certificiranega naravnega usnja, ki so mehki, udobni in zelo kakovostni ter jih priporočam tudi za v vrtec. Ta model se imenuje La la, več o njem pa si lahko preberete TUKAJ. Nisem se še točno odločila ali bo imel Jakob za v vrtec ta model ali katerega drugega, saj je v trgovinici MIa&Mika na voljo tudi nekaj drugih luštnih modelov in še lahko razmislim, hihi.
  6. Posteljnino in vrečo za posteljnino. Jakob bo prevzel Aljaževo posteljnino, saj je on z letošnjim vrtčevskim letom ni več potreboval, tako da ga že čaka.
  7. Plenice (po potrebi tudi robčke in vlažilne robčke).

Ne pozabite oddati vloge za znižano plačilo vrtca na Centru za socialno delo in na Upravo vrtca oddati potrdilo, ki dokazuje, da je vaš otrok zdrav in cepljen. Če ima vaš otrok težave z alergijami, vam mora vaš pediater napisati potrdilo, ki ga potem oddate vzgojiteljicam ali v kuhinji vrtca.

Z ljubeznijo, Mama.

4 Comments

Comment

Gremo skupaj z Milk Tigrom in Hitradiom Center na dogodek 100 družin v ZOO!

Soboto smo preživeli na sončku. Nismo šli daleč, samo v mesto in na stadion, kjer sta se Aljaž in Zara igrala ter vozila s kolesom in poganjalčkom, Jakob pa je sladko spal. S seboj smo si vzeli tudi malico in se kasneje odpravili še na otroška igrala, tako da smo se res ves dan potepali, sprehajali, igrali in imeli zelo luštno. Še dobro, saj je Jakob danes zbolel. Njegov imunski sistem je sicer dober, če gledamo, kaj vse doživljamo zaradi alergij in glede na to, koliko je v stiku z raznimi virusi in bakterijami, ker je tretji otrok, a vseeno upam, da se v naslednjih mesecih še okrepi (se priporočamo za kakšen nasvet, kaj naravnega, zraven eteričnih olj, bi še lahko uporabili). Le naj bo sonček še naprej, da nam bo pri tem pomagal in da bomo lahko čimveč zunaj.

Pred kratkim je na police prišel nov Zottov puding Milk Tiger, z okusom vanilije in čokolade in bili smo eni prvih, ki smo ga lahko preizkusili (Aljaž in Zara sta bila seveda navdušena, hihi). Puding, jogurt in kakšen podoben izdelek imamo občasno za malico, zraven sadja in kadar se želimo posladkati. Všeč mi je, da je puding pakiran v majhne porcije, ki omogočajo, da otroci pojedo ravno toliko, kot potrebujejo. Izdelki ne vsebujejo umetnih barvil, želatine in konzervansov; vsebujejo pa kalcij. Če gremo na krajšo pot (kadar v avtu ni prevroče in kadar je malica hitro na vrsti) ga velikokrat vzamemo s seboj, tako kot recimo včeraj, na sprehod. Takšna malica nam pride prav na izletu, na otroškem igrišču, kadar smrkamo in ravno ne bi šli na sladoled, bi pa se posladkali, med vrtnarjenjem in tudi pri babicah (naša babi si je en četvorček celo prisvojila, haha). Kadar ga jeste, ne pozabite na barvice, saj je na kartončku luštna pobarvanka tigra Tima, ki je maskota Milk Tigra. Ko smo slišali, da Milk Tiger in Hitradio Center organizirata tudi dogodek za družine, smo se takoj priključili in vas z veseljem povabimo zraven. Gremo skupaj?

Milk Tiger in Hitradio center vabita 100 družin v ZOO. Izmed vseh prijavljenih bodo izžrebali 100 družin, ki bodo prejele brezplačne vstopnice za ljubljanski živalski vrt in se bodo udeležile največje družinske zabave v ZOO-ju. Dogodek bo potekal v soboto, 13. maja, od 10. do 13. ure in resnično upam, da se vidimo in se skupaj malo podružimo. Prijavite se lahko TUKAJ.

Ne pozabite se prijaviti in se vidimo!

Z ljubeznijo, Mama.


Današnja objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Zott, ki je poskrbelo za naše polne trebuščke. Hvala! Aljaž, Zara in Jakob se obiska v Živalskem vrtu zelo veselijo.

Comment

Comment

Igra, ustvarjanje in učenje o človeškem telesu (+ promocijska koda Gozdna Vila)

Zara in Aljaž zelo rada barvata, rišeta, izrezujeta, lepita ipd. To počnemo praktično vsaki dan, zato sem ju želela usmeriti v malo drugačno igro, z Ökonorm naravnimi voščenkami iz spletne trgovine Gozdna Vila. Zamislila sem si, da bi skupaj obrisali Jakoba (ker sem hkrati želela še fotografirati, sta ga morala obrisati sama, kar ni bila lahka naloga) in se potem pogovarjali o delih telesa, jih poimenovali, jih pokazali drug na drugem ter s tem učili tudi Jakoba. Ker obris ni bil lep, kot če bi obrisali starejšega otroka, smo se zraven pošteno nasmejali. Glede na njihovo starost nam je dobro uspelo in tudi dele telesa smo lepo ponovili, jih pobarvali in zraven tudi risali. Jakob je z veseljem oponašal starejšega bratca in sestrico in ko sem jih tako opazovala, kako se skupaj igrajo, sem dobila kar solzne oči. Ne morem verjeti, da so to moji otroci in da so iz dneva v dan večji! Mimogrede, obris telesa lahko služi tudi kot lep spomin.

Kaj potrebujemo za ustvarjanje obrisa človeškega telesa?

  • Bel šeleshamer papir (lahko tudi kakšnega nežne barve);
  • Ökonorm naravne voščenke ali Ökonorm debele barvice, ki so primerne tudi za dojenčke (na koncu objave vas čaka koda za popust);
  • Otroka, ki ga obrišemo, hihi.

Kako naredimo obris človeškega telesa in kako se igramo?

Otrok naj se uleže na šeleshamer (če je večji bo potrebna še večja dimenzija oz. boste zlepili dva skupaj), vi ali njegovi sorojenci pa naj ga obrišejo po svojih najboljših močeh. Ker sta moja otroka še dokaj majhna in ker je Jakob ves čas migal z rokicami in nogicami, nam ta del ni najbolje uspel. Kasneje se je ulegla še Zara, a je Aljaž ni želel obrisati, on pa je bil malo prevelik za naš šeleshamer. Ko ga obrišete, lahko obris pobarvate, vanj napišete dele telesa in jih skupaj z otrokom poimenujete, obrišete lahko tudi dlani in stopala, se pogovarjate o imenih prstkov ipd. Za večje otroke bodo zanimivi tudi notranji organi, ki jih lahko narišete, prilepite ali samo omenite. Predlagam, da šeleshamer shranite. Mi smo ga obrnili še na drugo stran, da so otroci lahko prosto risali z voščenkami.

Tudi Jakob je risal z voščenkami. To je bilo prvič, ko je uspešno oponašal gibe in vedel kaj počne, pred tem je samo opazoval.

Izdelke Ökonorm uporabljamo že leta in leta. Ker smo nad njimi navdušeni in ker se mi zdi pomembno, da dojenčki in malčki, ki dajejo stvari v usta, uporabljajo naravne izdelke za ustvarjanje, sem se zdužila s trgovino Gozdna Vila, ki je za moje bralce pripravila posebno kodo s popustom. KODA je USTVARJAMOSKUPAJ in nudi 10% popust na celoten ustvarjalni kotiček (znamki Ökonorm in Mon petit art).

Želim vam lepo ustvarjanje!

Z ljubeznijo, Mama.


Današnja objava je nastala v sodelovanju s spletno trgovino Gozdna Vila. Promocijsko kodo za nakup USTVARJAMOSKUPAJ lahko uporabite na njihovi spletni strani TUKAJ, sledite pa jim lahko tudi na Facebook strani Gozdna Vila. Hvala za sodelovanje in ker tako lepo poskrbite za vse moje bralce in bralke!

Comment

2 Comments

Ali sploh kaj delam prav? (O mamini krivdi in slabi vesti)

Zvečer, ko otroci zaspijo in postorim vse, kar moram (oziroma približno 70 odstotkov tega, preden enostavno ne zmorem več in pristanem na kavču ter počasi zaspim), imam še ravno nekaj trenutkov, da pobrskam po telefonu, pogledam fotografije preteklega dne in razmislim o tem, kaj je bilo lepo in kaj malo manj. V misli se mi takoj prikradejo različne situacije dneva ter slaba vest. Razmišljati začnem o tem, kaj sem naredila narobe, kje bi lahko reagirala drugače in kako, kaj sem postorila in kaj mi je ostalo za naslednji dan in nekaj malega tudi o tem, kaj je bilo v redu in o stvareh, za katere sem še posebej hvaležna. V bistvu sem vedno znova presenečena, kako močno se moram truditi, da pozitivne misli prevladajo nad negativnimi mislimi in občutki. Odkar sem mama ne mine dan, da ne bi občutila tono krivde in slabe vesti. Sem optimist in vedno iščem razloge za srečo in veselje, a je včasih presneto težko. Velikokrat se vprašam: "Ali sploh kaj delam prav?".

Mamina krivda je res ena taka čudna reč. Mame se čutimo krive za vsako najmanjšo stvar v življenju naših otrok (tudi njihove dosežke si znamo lastiti, hihi). Krivo se počutimo, če naši otroci veliko jokajo, če pojejo preveč ali premalo in so izbirčni, če padejo in se poškodujejo, če se udarijo v rob mize, če izgovorijo kakšno grdo besedo, se s kom sprejo, če imajo težave v šoli in dobijo slabo oceno, če nimajo pravih prijateljev in še in še. Večkrat v mislih ponavljam različne scenarije in se sprašujem, kaj bi lahko tisti dan naredila za to, da se moj otrok ne bi opekel na štedilniku, na primer. Lahko bi ga poslala iz kuhinje in večerjo skuhala sama. Lahko bi bila še bolj pozorna, ga ves čas opominjala, ga držala za roke in res pazila, da ne bi prišel preblizu. No ja, če ga dobro pogledam, vidim, da mu manjša opeklina ni vzela volje do dela. Voljo bi mu vzelo, če bi ga odrinila iz situacije in ves čas opozarjala, namesto, da bi okolje prilagodila njemu in zamižala ob občasni nesreči, ki je dejansko res samo to. Nesreča. Enako velja pri drugih podobnih scenarijih. Lahko se še tako trudimo, sledimo vsem navodilom iz priročnikov o negi in vzgoji, nasvetom izkušenih mam in strokovnjakov, pazimo in že vnaprej razmišljamo o možnih scenarijih, a vsega ne bomo mogle nadzorovati in predvideti. Dogajale se bodo takšne in drugačne stvari, ki pa niso nujno naša krivda. Čeprav si vse mame želimo, da bi naši otroci odrasli brez bolečin, težav in ovir, je to nemogoče. Tudi kot odrasli ljudje se bodo srečevali s težavami. Nekatere bodo naša krivda, spet druge ne. Ves čas dvomiti v svoja dejanja in način vzgoje, tukaj ne bodo pomagala. O slabi vesti pa najraje ne bi. Jo imam ves čas, haha. Ravnokar pišem objavo, namesto, da bi pomila posodo, ki je ostala od večerje. Joj, grozna sem in ja, imam slabo vest. Otroke je uspaval Tomi, zato, da sem si jaz lahko umila glavo. Ampak joj, a ne morem drugič počakati še pol ure, jih najprej uspavati in se potem odpraviti pod tuš? Pa še glas sem povzdignila nad Zaro, ker ni želela pospraviti svojih igračk. Ahhh, naslednjič moram raje naprej globoko vdihniti in nato reagirati bolj mirno. Le kaj me je pičilo? Jutri bom šla s prijateljico na kavo in ji vse povedala. Ampak čakaj, v bistvu bi mogla z otroki na vrt. Obljubila sem jim, da mi bodo lahko pomagali pri sajenju sadik. Ja nič, kava bo že počakala. In potem si vzamem nekaj minut, da preverim vse novice na družabnih omrežjih. Na Facebook-u naletim na več različnih objav v skupinah, kjer mamice iščemo nasvete in izmenjujemo mnenje. Začnem brati. Pa saj ničesar ne naredim prav! Dokler nisem začela brati, se mi še ni zdelo tako grozno, ampak zdaj pa imam res slabo vest. Jakob še ne kobaca in po prebranem takoj sklepam, da sem pa morda le kriva jaz, ker nimam toliko časa, da bi ga spodbujala in se osredotočila samo nanj in njegov razvoj. Ja, zakaj pa imam tri otroke?! Sama sem tako želela! Potem berem o tem, kdaj je pravi čas za v vrtec. Mogoče nikoli. V vrtec gre? Že? To sigurno ne bo dobro! Morda bi bil raje še kakšno leto pri babicah. Ampak potem bi za kosilo najbrž imel čokolado. Čakaj zdaj. Kaj je hujše? Čokolada ali vrtec? Hmmm, mogoče ostane kar doma. Tako bo najbolj varno. In berem naprej. Ni v redu, če otrok je samo bio hrano in spet ni v redu, če poje tudi kaj, kar ni bio. Enako je pri vseh pripomočkih za dojenčke in otroke, pri navajanju na kahlico, pri uporabi nagrad in kazni, pri igri z otroki, ker včasih se z njimi ukvarjamo preveč in spet drugič premalo itd. Po vsem tem se počutim še slabše. Zakaj je to potrebno? Zakaj vedno iščemo napake in obtožujemo sebe ter druge, namesto, da bi iskali podporo in se spodbujali? Zakaj sem tako stroga do sebe?

Ne razumite me narobe. Vzgojo otrok jemljem zelo resno, upoštevam vse splošne smernice in z veseljem svetujem in govorim o svojih izkušnjah in prepričanjih s tistimi, ki me po tem povprašajo. Tudi jaz kdaj prosim za nasvet. Moja mama bi rekla, da velikokrat kompliciram in da si stvari otežujem, a jaz pač delam tako, kot verjamem, da je prav. Nisem popolna in delam napake, a se trudim. Absolutno sem za, da je potrebno vzgajati najbolje, kot v danem trenutku zmoremo in lahko, ampak... Mojih sto odstotkov danes morda ne bo enako mojim stotim odstotkom iz prejšnjega tedna in stotim odstotkom moje sosede, a vse smo dobre mame. Ni prav, da naš "najbolje, kot v danem trenutku zmoremo" ni nikoli dovolj dober za družbo, v kateri živimo. Pravijo, da vsaka mama naredi najbolje za svojega otroka. No, morda vsaka ravno ne, so žalostne izjeme (in veliko različnih razlogov za to; o tem kdaj v prihodnje), a veliko nas je takih, ki se trudimo in, ki želimo druga drugo spodbujati na lep način ter materinstvo doživljati sproščeno ter umirjeno. Pa saj je življenje z otroki že tako ali tako dovolj kaotično, kajne?! Moj blog je nastal iz želje po tem, da bi bile mamicam na voljo uporabne vsebine in izkušnje iz prve roke. Nekaj, kar deluje pri nas, morda ne bo delovalo pri vas in se vam bo zdelo popolnoma nesmiselno, a tukaj je, za tiste, ki to potrebujejo. Nevsiljivo, pristno, iskreno in pozitivno. Odkar dneve zaključujem s pisanjem o naših lepih trenutkih in objavo fotografij, ki me osrečujejo, pride moč za vsakodnevne starševske izzive sama od sebe in počutim se bolje. Morda pa nekaj le počnem prav, hihi.

Z ljubeznijo, Mama.

Foto: NLP Studio.

2 Comments