Trenutno beremo (knjige za otroke), 2. del

Home / Uncategorized / Trenutno beremo (knjige za otroke), 2. del

Zdaj pa res že nekaj časa nisem napisala nič o tem, katere knjige beremo in katere so tiste, ki so nam še posebej všeč. To seveda ne pomeni, da nismo nič luštnega prebrali, ampak enostavno ni bilo priložnosti, da bi o tem kaj zapisala. Trenutno je na otroški polici že nekaj pomladnih knjig, velikokrat v zadnjem času (aktualna tema, kaj češ) pa posežemo tudi po kakšni, ki najavlja prihod novega družinskega člana. Zanimivo se mi zdi, da velikokrat takšno knjigo izberete otroka kar sama, zato bom danes zapisala nekaj njunih najljubših, ki smo jih že velikokrat (nekatere tudi že stokrat, hihi) prebrali.

1. Matevž dobi sestrico, napisala Aline de Petigny. To knjigo imamo doma zdaj že nekaj let in je zato tudi redno na sporedu. Pred kakšnima dvema mesecema je imela Zara obdobje, ko jo je želela prebirati in listati skoraj vsaki dan. Imam občutek, da je potrebovala nekaj časa, da je sprocesirala vse informacije iz knjige in jih ponotranjila ter se poistovetila s karakterji iz knjige. Všeč mi je, da je v knjigici tudi del, ko gre mama v porodnišnico. Ta del je za starejšega bratca ali sestrico tudi najbolj neprijeten, ker je le-ta ločen od svoje mame in najbrž tudi težje razume kaj se v času, ko je mama odsotna, z njo dogaja. Prav tako je ta del tudi malo težje razložiti otroku, ki je star šele dve leti, zato mi je prikaz v knjigici zelo koristil in pomagal usmeriti pogovor tudi v to smer. Najbrž si tudi otrok tako lažje predstavlja, kot zgolj preko pogovora, kajne? Vsekakor priporočam, kljub temu, da obstaja veliko knjig v tej smeri (npr. Piki dobi sestrico, Lukec dobi sestrico itd.; Mimogrede a dobi kdo bratca? Prosim za priporočilo!), je ta moja najljubša.

2. Mišek Tip si želi bratca, napisala Anna Casalis. Ta knjiga je zelo zabavna Aljažu. Zakaj? Ker si Mišek Tip želi bratca, a na koncu dobi sestrico. To se mi zdi dobra iztočnica za pogovor o tem, da si spola otročka pač ne moremo kar poljubno izbirati in da je biti veliki brat ali sestra zabavno in odgovorno, ne glede na spol dojenčka. Seveda je v vseh omenjenih knjigicah (tudi v tej) luštno prikazano, kako se razrešijo dileme v povezavi z ljubosumjem in drugimi občutki, ki se porajajo v otroku ob tako prelomnem življenjskem dogodku.

3. Pa je tu!, napisala Catherine Leblanc. To knjigo smo si sposodili v knjižnici že takrat, ko se je rodila Zara in nam je bila zelo všeč (o njej sem pisala tudi na “starem” blogu – arhiv). Prikupna zgodba in čudovite ilustracije Eve Tharlet naredijo knjigo posebno.

4. O deklici, ki hoče nazaj v mamin trebuh, napisal Thierry Robberecht. To knjigo sem uvrstila na seznam po priporočilu mamice (hvala Vanja!) in je zanimiva, ker pomaga otrokom, na poseben način, prebroditi tiste trenutke, ko se počutijo zapostavljeno in neprijetno. Že naslov pokaže empatijo do otrokovih misli in občutkov in dobro je, da se včasih tudi mi spustimo na otrokov nivo in ga poskušamo razumeti.

Vesela bom, če mi sporočite katere so vaše najljubše in zakaj ter katere so bile najbolj všeč vašim otrokom.

Z ljubeznijo, Mama.

X