Ljubezen. Premalokrat se zavedam, kako hvaležna in srečna sem lahko, da vsaki dan občutim toliko ljubezni. Imam tri otroke, ki me imajo neskončno radi. Pokazali so mi, kaj je to brezpogojna ljubezen in me ogromno naučili. Imam pa tudi partnerja, ki mi po trinajstih letih še vedno vsaki dan pove, da me ljubi. In vem, da me. Sva zaljubljena? Najbrž že nekaj let ne več. Kako to mislim? Najina ljubezen je več kot zaljubljenost. Ne gre za metuljčke in ognjemet, ko se vidiva (ali pa včasih tudi, hihi). Prava ljubezen je tista, ki ostane pristna in močna tudi takrat, ko metuljčki odletijo in se prikažejo prvi izzivi. Izzivi so v vsaki zvezi. Zagotovo. V skupnih trinajstih letih sva imela vzpone in padce. Bilo je veliko smeha, lepih trenutkov, pa tudi solz in prepirov. Doživela sva marsikaj in vsaka nova izkušnja naju je naredila še močnejša. Ne vem, komu ali čemu, se moram zahvaliti, da še vedno vztraja ob meni, ampak sem pa hvaležna. Ni lahko. Naredila sva ogromno kompromisov, veliko se pogovarjava, večkrat kakšno stvar požreva in na eno oko zamiživa, a ostajava midva. Kljub zapolnjenemu vsakdanu in delu ter skrbi za tri otroke si vzameva čas zase, pa čeprav samo gledava televizijo in se pogovarjava. Imava obdobja, ko sva ves čas skupaj in bi skupaj lahko počela na tisoče stvari. Imava pa tudi obdobja, ko se enostavno ne najdeva. Ni važno. Z njim se ne rabim pretvarjati in sem lahko iskrena. To je prava ljubezen.
Prava ljubezen preživi slabo voljo in sitnobo.
Prava ljubezen preživi vse neprespane noči in utrujenost.
Prava ljubezen preživi tudi tiste trenutke, ko eden spi na kavču, drugi pa v spalnici, ker drugače enostavno ne gre.
Prava ljubezen preživi to, da greš na zmenek redkeje, kot k polnočnici.
Prava ljubezen je, ko partner razume, da potrebuješ nekaj trenutkov samo zase in ti ni do družbe.
Prava ljubezen je, ko partner namesto tebe pomije posodo, ker ve, da je ti ne želiš.
Prava ljubezen je tista, ki ti v vsakem trenutku nudi občutek varnosti, sprejetosti in domačnosti. Brez besed.
Imeti majhne otroke ni lahko. Potrebujejo nas vsako minuto in kaj hitro lahko pozabimo na svoje partnerje ter se oddaljimo. Želim si, da bi bilo več takšnih ljudi, kot sva midva, ki se o takšnih stvareh iskreno pogovarjajo in iščejo rešitve. Želim si, da bi se več ljudi našlo, kot sva se midva in da ne bi izkusili samo zaljubljenosti, temveč tudi ljubezen. Želim si, da bi bili ljudje včasih nekoliko bolj vztrajni. Zakaj? Ker se splača. Zase, za partnerja, za otroke. Čudovit občutek je, ko imaš nekoga, ki ti stoji ob strani in bi zate naredil vse. Ne samo takrat, ko je lepo, ampak tudi takrat, ko je težko.
Z ljubeznijo, Mama.