Otroci niso samo bitja, ki potrebujejo našo ljubezen, nego, skrb in pozornost, ampak so tudi bitja, ki nas lahko ogromno naučijo. Če jim damo priložnost in jih dobro opazujemo ter jim prisluhnemo, nas lahko naučijo marsikatero življenjsko lekcijo. Gre za vzajemni odnos učenja, rasti in razvoja, samo odprti moramo biti za lekcije, ki nam jih ponujajo in jim dati čas, da tudi oni osvojijo naše lekcije, brez da bi ob tem izgubili svoje bistvo. Velikokrat sem že omenila, da je Aljaž moj največji življenjski učitelj in da so otroci zaslužni za veliko mojih “aha trenutkov”. Brez njih zagotovo ne bi bila takšna, kot sem. Daleč od tega, da bi bila popolna in daleč od tega, da bi bila vsaki dan tako potrpežljiva in odprta za učenje ter razmišljanje, a vendarle je osvojene lekcije vredno omeniti ter se potem na njih vsake toliko časa tudi opomniti. Škoda bi bilo, da bi nam takšne stvari postale samoumevne ali da bi na njih pozabili.
10 življenjskih lekcij, ki sem se jih naučila od svojih otrok:
- Brezpogojna ljubezen obstaja in je nekaj najlepšega, kar lahko podarimo sočloveku. Čustva, ki so me preplavila ob rojstvu otrok se ne morejo primerjati z ničemer. Mislim, da je ni osebe na svetu, ki bi jo lahko ljubila tako močno, predano in brezpogojno, kot svojega otroka. Neverjetno je, da znajo tudi oni ljubiti enako iskreno. Gre za posebno vez in upam, da bo za vedno ostala tako močna in da bodo moja dejanja upravičila njihovo zaupanje ter pristno otroško ljubezen. Za njih bi naredila vse in karkoli bi naredili oni, ne bi moglo vplivati na ljubezen, ki jo čutim do njih.
- Bodi iskrena. Odrasli znamo povedati veliko belih laži, resnico znamo prikriti tako, da še sami točno ne vemo, kakšna je, nekatere stvari povemo zelo previdno in po ovinkih, govorimo eno in delamo drugo in smo redko popolnoma iskreni. Žal. Že med nosečnostjo sem se odločila, da bom s svojimi otroki iskrena in od takrat naprej zavedno delam na tem, da jim na vsa njihova vprašanja odgovarjam iskreno, a prilagojeno, glede na njihovo starost (tudi v odnosu z drugimi ljudmi se trudim biti odprta in iskrena). Mislim, da je to, če želiš z otroki vzpostaviti lep in zaupen odnos, nujno potrebno. Tudi otroci so zelo iskrena bitja (to je ena izmed njihovih najbolj prisrčnih lastnosti!) in na tak način se lahko vzpostavi pristen odnos, ki je dobra podlaga za burna, najstniška leta, ko bo iskrenost in zaupanje vse, kar bomo želeli od njih in tisto, kar bodo oni potrebovali od nas.
- Bodi potrpežljiva. V bistvu je zanimivo, kako otroci sploh niso potrpežljivi in jih je potrebno ves čas opominjati na to, kako je potrebno počakati in vztrajati ipd., a nas hkrati naučijo ravno tega (mislim, da se sploh zavedamo ne, da tudi mi nismo potrpežljivi!). Kolikokrat se zalotimo pri tem, da jih priganjamo? Kolikokrat naredimo nekaj namesto njih, samo zato, da bi bilo narejeno hitreje? Kolikokrat smo živčni in nestrpni, ker se obotavljajo, ker sprehod z njimi traja dvakrat dlje in ker se zjutraj predolgo oblačijo in obuvajo? Prevečkrat!
- Bori se za tisto, v kar verjameš! Čeprav potrebujejo ogromno spodbude in se vztrajnosti šele učijo, so presenetljivo trdni in neomajni glede zadev, ki jim veliko pomenijo. V njihovem primeru to pomeni, da se borijo za to, da bi lahko jedli samo testenine, brez omake, po kosilu dobila dva bonbona in ne samo enega, kot je bilo obljubljeno, nosili samo modre superge, četudi je zunaj sneg in vsaki dan gledali risanke. V našem primeru lahko to pomeni čisto drugo stvar, a pomembni sta vztrajnost in iskre v očeh.
- Nikoli ne izpusti priložnosti za igro. Kar naenkrat pride obdobje, ko se otroci (najstniki) nehajo igrati in pozabijo na to, kako luštno in zabavno je, pa jim odrasli očitamo, da naj se le igrajo in niti ne opazimo, da bi se lahko tudi mi večkrat igrali in prebudili otroka v sebi. Ne glede na starost je luštno sestavljati Lego kocke, igrati družabne igre, se preoblačiti v različne kostume in igrati igro vlog in še in še. Priznam, da mi je včasih težko, ker sem obremenjena z vsemi odraslimi zadevami, a nič ne sprosti tako, kot nekaj minut brezskrbne igre. Vsekakor se splača posnemati te naše otročke, ki povsod vidijo priložnost za igro in lumparije.
- Življenja ne jemlji preresno! Podobno, kot velja za igro, velja tudi za smeh. Zakaj bi se obremenjevali s stvarmi, na katere nimamo vpliva? Zakaj se ne bi rajši nasmejali? Otrokom so smešne že malenkosti in meni osebno ni lepšega, kot poslušati njihove pogovore in se nasmejati skupaj z njimi. Če pa smo se sposobni nasmejati tudi na svoj račun, pa še toliko bolje.
- Bodi radovedna. Ko poslušam vsa njihova vprašanja in se čudim njihovi radovednosti, se vedno zamislim, koliko stvari bi se v življenju naučila, če bi znala ohraniti vsaj pol otroške radovednosti in vedoželjnosti. Resnično je vredno postavljati veliko vprašanj, se pogovarjati z ljudmi in hoditi po svetu z odprtimi očmi. Trudim se, da bi jih oponašala, še bolj pa se trudim, da bi na vsa njihova radovedna vprašanja odgovarjala in da njihova radovednost ne bi nikoli izginila.
- Če imaš zdravje, imaš vse! Dokler nisem postala mama, nisem popolnoma razumela teh besed. Seveda, vsi si želimo zdravje zase in za svojo družino, a šele, ko dobiš otroka se zaveš, kaj to dejansko pomeni. Ni hujšega, kot gledati svojega otroka, kako je nemočen, ubog in bolehen. Že prehladi in razni virusi jih popolnoma zdelajo, kaj šele kakšna bolj resna bolezen. Ne želim si niti predstavljati in še naprej si želim samo zdravje.
- Bodi prisotna. Tempo sodobnega življenja je velikokrat prehiter in zelo neugoden za družinsko življenje. Hitro se lahko ujameš v začarani krog dela, ambicij in izpolnjevanja pričakovanj drugih ljudi. So trenutki, ko nimaš izbire in so trenutki, ko jo imaš. Če si je za koga vredno vzeti čas, so to naši otroci. Potrebujejo nas bolj, kot kdorkoli drug. Vem, da ni lahko poiskati ravnovesja in vem, da ob tem velikokrat izčrpamo svoje rezervoarje, ampak verjamem v to, da se da in da je veliko v kvaliteti časa, ki ga preživimo z našimi otroki in ne toliko v kvantiteti. Ko smo z njimi, bodimo prisotni. S telesom, glavo in srcem.
- Ne bodi prestroga do sebe! V očeh naših otrok smo vedno najlepši, najboljši, najbolj prijazni, najbolj ljubeči, najbolj smešni, najbolj frajerski in še in še (no, vse dokler jim ne prepovemo česa, kar si močno želijo in dokler ne pridejo v puberteto, haha). Otroci ne bodo opazili, da smo tako utrujeni, da še komaj stojimo na nogah. Ne bodo sodili, če bomo že tretji dan za kosilo pripravljali testenine, ker za kaj drugega ne bomo imeli časa in volje. Ne bo jim mar ali imajo na sebi nova oblačila in čevlje po zadnji modi ali nekaj, kar so podedovali od starejših sorojencev. Mar jim bo za naš odnos do njih. Zapomnili si bodo naše besede, poljube, objeme in dotike. To ne pomeni, da ostale stvari niso pomembne, ampak pomeni samo to, da se v trenutkih, ko nam ne gre po načrtu, zaradi tega ne obremenjujemo. Ne bodimo prestrogi do sebe, ampak še enkrat poglejmo na svet skozi otroške oči!
Z ljubeznijo, Mama.
Foto: NLP Studio.
V sodelovanju z NLP Studio vam podarjam 20 eur popusta na Mommy&me fotografiranje ali na družinsko fotografiranje v mesecu maju, na Nanosu. Koda za popust je “zljubeznijomama”.