Konec avgusta smo se tudi mi končno odpravili na zaslužen oddih in si privoščili čofotanje v morju. Ko smo bili na morju spomladi, smo sicer zelo uživali na svežem morskem zraku, a nam je manjkalo namakanje v vodi. Preden smo se odpravili, sem se spraševala, kako bo deset dni z dvema majhnima otrokoma v drugem okolju, kako se bosta odzvala (eden od njiju je zelo prilagodljiv, drugi malo manj), kako bosta spala, kako bosta prenašala vročino, ali bosta rada v vodi ipd. Starši vemo, da je dopust z majhnimi otroci glasen, poln prilagajanja in zelo aktiven. Tako je tudi bilo. Otroka sta sicer zelo uživala, ponoči sta spala bolje kot doma, navdušena sta bila nad velikimi količinami sladoleda in na srečo tudi vročina ni bila več tista sezonska. Na koncu dopusta sem si le priznala, da je bila sprememba najbrž težja zame, kot za njiju. Upam, da nisem edina, ki si nekako oddahne, ko prispe iz dopusta v svoj kraj, med svoje domače, kjer ni omejenih prostorov in gneče turistov. No, izkušnja takšnih počitnic, pa čeprav za starša naporna, je v otroških očeh sigurno nepozabna in pomembna. Najbrž se ravno zato vsakoletno ponovno odpravimo proti obali, kljub temu, da imam raje krajše izlete.
Zdaj, ko sem se dotaknila tiste manj prijetne strani počitnikovanja (in, ooohhh, sploh še nisem prišla do pakiranja, pranja in likanja oblačil, načrtovanja obrokov ter drugih opravil povezanih s potovanji), lahko povem še to, da je bilo zelo lepo in popolnoma vredno . Otroka sta tekmovala v tem, kateri bo šel večkrat v vodo in bo v vodi ostal dlje časa. Res sem hvaležna, da sta tako dobro sprejela plavanje z rokavčki in se oba tudi pogumno potopila pod vodo in nikoli več ponovila. Izmenjevala sta si rokavčke in obroč, nekako odvisno od počutja, ampak v redu. Lani je bilo tako, da smo Aljaža komaj dobili v vodo, tako da je že to več od pričakovanega. Zara je šla še korak naprej, ko je bila nekje v sredini dopusta prepričana, da zmore plavati sama, brez rokavčkov. Njeno pogumno odločitev sem podprla in jo že naslednjo sekundo reševala izpod vode (figurativno seveda, ker sem to pričakovala). Potem se je le sprijaznila z rokavčki in nadaljevala s pogumnimi potezami, ko se je spustila po toboganu v vodo in preizkušala različne vragolije. Res jo občudujem, ker sem sama raje na varnem (kjer je tudi Aljaž, tako da nisem sama, vsaj kar se tiče vode). Zdaj smo pa res pripravljeni na to, da zakorakamo v novo vrtčevsko leto in novim izzivom naproti.
Pri pripravah na morje je pomembno, da spakiramo dovolj oblačil, da pomislimo tudi na to, da se lahko ohladi in vzamemo tudi dolge rokave in hlače, da načrtujemo vsaj nekaj obrokov vnaprej (če ne gremo v hotel) in spakiramo temu ustrezno hrano, da pripravimo nekaj aktivnosti za otroke in spakiramo tudi nekaj igrač ter knjig, da vzamemo zraven vse potrebne dokumente in še in še. O tem, kaj od igrač in iger sem vzela zraven ,bom pisala v eni od naslednjih objav, danes pa bom omenila nekaj stvari, ki jih vedno vzamemo s seboj na plažo in nam olajšajo čofotanje. Lahko bi celo rekla, da je to what’s in my beach bag. Morda vam bo koristilo naslednje leto.
Vzamemo:
-sadje,
-prigrizek,
-pončo brisača,
-brisača,
-kapica,
-sončna krema,
-kanglica, lopatka, grabljice, zalivalka ipd.,
-rokavčki in/ali obroč za plavanje,
-majhen bazenček ali čoln,
– voda,
– suhe kopalke in spodnje perilo, da lahko otroke po čofotanju preoblečemo,
– pleničke za v vodo,
– vlažilne robčke (hvala prijazni družinici, ki nam jih je posodila tisti prvi dan, ko smo jih pozabili v hišici).
Z ljubeznijo, Mama.