Nekaj mojih nasvetov v povezavi z odvajanjem od pleničk + nagradna igra (zaključeno!)

Pred dnevi sem pisala o Zarini zgodbi odvajanja od pleničk, ki jo lahko preberete TUKAJ in obljubila, da bom zapisala še nekaj svojih nasvetov in izkušenj v povezavi z navajanjem na kahlico:

  1. Najbolj pomembno se mi zdi to, da opazujemo svojega otroka in poslušamo svoje občutke v povezavi s pomembnimi prelomnicami v otrokovemu življenju. Vse prevečkrat se zgodi, da popustimo pod pritiski družbe, gremo preko tega, kar nam sporoča materinski čut in naredimo tako, kot se od nas pričakuje, kar pa ni nujno prav za nas in našega otroka. Težko naredimo nekaj “narobe” če upoštevamo svoj prav in otrokove želje ter potrebe. Otrok nam velikokrat sam pokaže, kdaj je pripravljen na določeno prelomnico in če dobro opazujemo lahko te znake prepoznamo in ga vodimo ter spodbujamo do željenega cilja.
  2. Druga pomembna stvar, ki jo ravno tako moramo upoštevati, pa je, da so si otroci med seboj zelo različni. Četudi so to otroci istih staršev, imajo vsak svojo osebnost in vsak svojo krivuljo razvoja, zato je nesmiselno pričakovati, da bodo suhi ob istem času, da se bodo znali sami obleči ob istem času, da bodo samostojno zaspali ob isti starosti ipd. Upoštevajmo tudi zmožnosti otroka, saj je vsak otrok pripravljen ob svojem času (morda ste opazili, da nikjer nisem zapisala koliko je bila Zara stara, ko se je odločila za to, da bi bila brez pleničke; to je bilo namenoma).
  3. Ravno zato, ker so si otroci med seboj tako različni, morda nekateri potrebujejo več spodbude, kot drugi. Med drugim in tretjim letom starosti ponavadi nastopi čas, ko je otrok sposoben začutiti, kdaj ga tišči na stranišče. Če starši opazimo, da otrok to razume in morda celo pove ter pokaže, preden se polula ali pokaka, mu lahko predstavimo kahlico. To velja za “tradicionalen način” odvajanja od pleničk (ta trenutek sem čakala jaz in odvajala na takšen način, zato lahko opišem samo svojo izkušnjo) in ne za metodo od rojstva brez plenic ali v primeru, ko otroka že pred tem začnemo posedati na kahlico.
  4. Otroku lahko čisto preprosto razložimo kaj je to kahlica in zakaj se uporablja, mu jo nastavimo na vidno mesto in mu povemo, da ko bo začutil, da ga tišči, gre lahko na kahlico. Naša odločitev je ali mu bomo pleničko že v tem trenutku odstranili in opazovali kaj se bo zgodilo ter ga spodbudili k odhodu na kahlico ali mu bomo pleničko še nekaj časa pustili in samo opazovali ter počakali, da se morda nekajkrat kar oblečen usede na kahlico ali da se sleče in odstrani pleničko sam. Včasih otroci potrebujejo obdobje spoznavanja kahlice, še posebej če se z njo prvič srečajo (če nimajo starejših bratov in sester ali ne obiskujejo vrtca ipd.).
  5. Če vaš otrok rad bere knjige in veste, da mu je branje v pomoč pri razumevanju določenih situacij, si lahko v knjižnici sposodita različne knjige s tematiko navajanja na kahlico. Takšnih knjigic je res veliko (mi imamo doma recimo Matevžu je uspelo! avtorice Aline De Petigny in nam je zelo všeč, v knjižnici pa smo si sposodili tudi nekaj drugih). Najdete lahko takšne, ki nimajo skoraj nič besedila in tudi takšne, ki opisujejo različne situacije, ki se lahko pripetijo med odvajanjem od pleničk ter ponujajo tudi različne razplete oziroma prikažejo rešitev. Tukaj seveda ne gre za to, da bi otroka preko knjig “forsirali” v določeno početje, ampak dejansko je otrokom nekoliko lažje razumeti kaj in kako se od njih pričakuje ter kako odvajanje poteka, če to vidijo v knjigi.
  6. Otroci imajo veliko željo po tem, da so samostojni, zato jim bo najbrž sama ideja o tem, da so brez pleničk všeč in bodo (vsaj na začetku) z veseljem sodelovali, se sami slačili in oblačili, sedeli na kahlici in čakali ter morda na njej prebrali celo kakšno knjigico (Aljaž tega ni želel, Zara pa je na začetku odvajanja želela knjigico, ko je šla kakat in ugotovila sem, da je to v redu zamisel, saj se je drugače prehitro vstala in zaključila s kakanjem in je posledično morala iti dvakrat). Poudarimo lahko, da so zdaj že veliki in jih pohvalimo, da jim gre odlično od rok. Pretirano hvaljenje in ploskanje pri lulanju in kakanju na kahlico naj ne bi bilo potrebno, saj gre za biološko potrebo, ki jo otroci tako ali tako v vsakem primeru osvojijo. Če otrok še ne zna sam reči “kakat” in “lulat” ga moramo o tem večkrat vprašati, dobro opazovati in ga naučiti kako to izrazi z besedami (naša Zara še zdaj včasih zamenja lulanje in kakanje, hihi).
  7. Otroka lahko spodbudimo (predpogoj je, da je otrok na odvajanje od pleničk fizično pripravljen) tudi s kakšnimi nalepkami ali drugimi “nagradami”. Ta pristop občasno dvigne veliko prahu, ampak deluje in zato sem se ga poslužila tudi sama. Gre za odločitev vsakega posameznika in kot ste na mojem blogu najbrž že kje prebrali, pri nas doma večkrat uporabljamo nalepke kot motivacijo za željeno vedenje.
  8. Moj zadnji nasvet oz. izkušnja glede odvajanja od pleničk pa je, da izberimo čas, ki nam ustreza, da bomo lahko med procesom čimbolj mirni in potrpežljivi. Pri nekaterih otrocih bo potrebno obrisati nekaj več lužic in preobleči več oblačil kot pri drugih, ampak otroci se bodo sigurno raje učili in sodelovali, če bomo ohranili mirne živce in dobro voljo. Med dnevnim in nočnim počitkom lahko otroku še vedno ponudimo pleničko, ga peljemo na stranišče, če vemo, da gremo nekam, kjer bo nekaj časa omejen dostop do stranišča (gledališka predstava, vožnja z avtomobilom, cerkev itd.), omejimo količino popite tekočine pred takšnimi dogodki idr. Poslušamo torej sebe in otroka ter se nekoliko prilagodimo.

Za vse, ki razmišljate o odvajanju od pleničk (ne glede na starost otroka) sem v sodelovanju z Ano Božič pripravila nagradno igro, v kateri podarjam njen priročnik Od rojstva brez plenic. Knjigico sem prebrala tudi sama in se mi zdi odlična za razširitev obzorja v povezavi z omenjeno tematiko, saj ponuja praktične rešitve in spodbuja starše k povezovanju z otrokom.

 

Nagradna igra je zaključena. Priročnik Od rojstva brez plenic prejme Petra Bezget. Iskrene čestitke! Srečna nagrajenka bo obveščena po e-pošti, nagrado pa bo prejela v nekaj dneh po posredovanju osebnih podatkov na mojo elektronsko pošto.

Hvala avtorici Ani Božič za prijazno gesto in sodelovanje! Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste sodelovali in verjamem, da bo Petri knjigica zelo koristila! Vaše nasvete in izkušnje v povezavi s temo pa lahko zapišete v komentar, da bomo mamice imele vse na enem mestu. 😉

Z ljubeznijo, Mama.


Več o metodi in knjigi Od rojstva brez plenic, si lahko preberete na spletni strani www.brezplenic.com in na Facebook strani Od rojstva brez plenic.

X