Že večkrat sem pisala o rutini in pomenu rutine v otrokovem življenju (recimo TUKAJ in TUKAJ) in še vedno sem mnenja, da je vsakodnevna rutina zelo pomembna. Že nekaj let se naša rutina ni bistveno spremenila in starejša otroka že točno vesta, kako bo potekal naš dan. Tudi takrat, ko se potepamo, se držimo približne ure kdaj jemo, kdaj počivamo in kdaj se vračamo, iz izleta ali kakšnega druženja in praznovanja, domov. Najbolj pomembna se mi zdi večerna rutina, preko katere poskrbimo za to, da se otroci pomirijo, se pripravijo na spanje in mirno ter brez težav zaspijo. Naša večerna rutina se po Jakobovem rojstvu ni bistveno spremenila. Včasih mi je smešno, kako se je Jakob takoj prilagodil in ob večerih vedno zaspal isti čas kot Zara in Aljaž (tudi po rojstvu Zare je bilo podobno in sta z Aljažem imela zelo podoben ritem). Ker je bilo tako že takoj po prihodu iz porodnišnice in ne šele čez nekaj dni, ko bi se na to navadil, sem se hecala, da je tega zagotovo navajen še iz trebuščka. Pri nas se po sedmi uri zvečer namreč življenje umiri in je do šestih zjutraj tako (točno tak ritem imajo zdaj vsi trije otroci). Največja sprememba, ki se je zgodila po Jakobovem rojstvu je ta, da zdaj starejša otroka vsaki dan uspava Tomi, jaz pa uspavam Jakoba. Že med nosečnostjo je enkrat ali dvakrat na teden uspavanje prevzel on, tako da sta se otroka na to postopoma navadila in zato zdaj ni bilo težav. Zapisala sem primer naše večerne rutine pred in po Jakobovem rojstvu. Morda bo koristilo komu, ki se sprašuje, kako zvečer čimbolj učinkovito pomiriti in uspavati otročke in kako ravnati v primeru če je otrok več. Ker imava med otroci majhno razliko, gredo v posteljo istočasno, kar se nama zdi krasno. Tako so tudi oni bolj povezani, skupaj preživimo nekaj kvalitetnega časa pred spanjem, zjutraj se istočasno zbudimo in pa mamica in ati imava nekaj časa samo zase, hihi.
Večerna rutina pred Jakobovim rojstvom:
- 17.45 pospravljanje igrač;
- 18.00 večerja;
- 18.30 tuširanje/kopanje, kjer sva s Tomijem izmenično poskrbela za otroka; kopata se skupaj v banji, tuširata pa se ali skupaj ali pa najprej eden in, medtem ko se ta oblači, še drugi (tako je lažje za starša, pod pogojem, da so otroci že toliko samostojni);
- 18.45 oblačenje pižamice, ob tem smo se pogovarjali o minulem dnevu, si pripovedovali zgodbice ipd.;
- 18.55 umivanje zob; tudi tukaj sva se s Tomijem izmenjevala;
- 19.00 smo šli v posteljico, se objeli, otroka sva pobožala, poljubila ali kako drugače pocrkljala; lahko uvedete ritual večernega družinskega objema ali si kako drugače zaželite lahko noč;
- 19.05 pripovedovanje pravljice ob kateri otrok zapre oči, se pomiri in morda tudi zaspi, luči naj bodo zatemnjene ali ugasnjene;
- 19.15 spanje; z otrokoma sva bila dokler nista zaspala, ob tem pa imata vklopljene še uspavanke iz vrtiljaka na Jakobovi posteljici (ki je bila prej Zarina in njo smo od rojstva naprej uspavali s to glasbo, tako da sta se na njo navadila oba otroka).
Večerna rutina po Jakobovem rojstvu (z dvema malčkoma in dojenčkom):
- 17.45 pospravljanje igrač;
- 18.00 večerja;
- 18.30 tuširanje/kopanje, kjer zdaj Tomi poskrbi za starejša otroka, vse ostalo pa je ostalo nespremenjeno;
- 18.45 oblačenje pižamice, ob tem se pogovarjajo o minulem dnevu, si pripovedujejo zgodbice ipd.; velikokrat naredimo tudi tako, da tisti, ki je prvi končal s tuširanjem in oblačenjem, pride v otroško sobico, kjer jaz slačim/oblačim Jakoba (odvisno ali ga kopamo ali ne) in se malo pogovarjava ali listava kakšno knjigo (recimo iskalnico o katerih sem pisala v eni izmed prejšnjih objav in ki so velikorat vključene v našo večerno rutino), potem pa se zamenjata in pride en k meni, drugi pa zobke umit in potem se spet zamenjata (zakomplicirano, kajne?)
- 18.55 umivanje zob; tudi to je prevzel Tomi, razen če je Jakob umirjen in mi “dovoli”, da ji umijem jaz (večji kot bo, lažje bom tudi jaz več stvari počela z otrokoma, trenutno pa je res še zelo navezan name, največkrat zaradi krčkov ali pa zato, ker postane preveč utrujen).;
- 19.00 vsaki drugi dan skopamo še Jakoba, in sicer smo ugotovili, da je najboljši čas za to takrat, ko sta starejša otroka že urejena in v pižamicah; tako lahko sodelujeta, če želita, in gresta potem naravnost v posteljo, jaz pa Jakoba tudi hitro uredim do konca (po kopanju ponavadi joka, zato tudi ne smem predolgo čakati, hihi);
- 19.10 otroka gresta v posteljico in začnejo brati pravljico ali zgodbico, odvisno od tega kaj otroka izberete (vsak lahko izbere eno zgodbico/pravljico, ampak ne predolgo); medtem obrišem Jakoba in ga namažem z Mandljevim oljem ter oblečem v pižamico;
- 19.15 ko je Jakob pripravljen na dojenje in spanje se skupaj pocrkljamo, potem pa se midva umakneva v spalnico, kjer ga podojim, položim v posteljico, prižgem Medvedka DooDoo-ja in po potrebi mu ponudim še dudico; oni medtem nadaljujejo z branjem (ko sem uspavala jaz, sem pravljice pripovedovala);
- 19.15 spanje; z otrokoma sva dokler ne zaspita, ob tem pa imata vklopljene še uspavanke iz vrtiljaka na Jakobovi posteljici.
Našo večerno rutino sem zapisala po urah, vendar naj omenim, da med urejanjem in pripravljanjem na spanje, ne gledamo na uro. Približno v tem časovnem okvirju naredimo vse, kar je zapisano. Včasih se zgodi, da smo v postelji že ob sedmih, spet drugič pa je ura morda že pol osem. Naj omenim še to, da imamo določene manjše rituale pred odhodom v posteljo, ki se spreminjajo od obdobja do obdobja in ki otrokoma polepšajo čas pred odhodom v posteljo. Nekaj časa smo recimo opazovali projekcijo iz vrtiljaka in se poslovili od vseh živalic na projekciji, potem smo nekaj časa imeli navado, da jima je ati povedal še kakšno zgodbico, ki si jo je izmislil, potem je prišlo obdobje, ko smo pred spanjem listali še knjigo iskalnico ipd. To so malenkosti, zaradi katerih gre otrok potem lažje v posteljo in je primerno tudi za tiste otroke, ki se odhodu v posteljo upirajo. Pomembno je to, da si določite kakšen tak ritual, ampak ga časovno omejite in ko je čas, da se zapre oči in zaspi, od tega ne odstopite. Tudi lulanje, pitje vode ipd. opravimo pred tem in ko smo enkrat v postelji, se praviloma ne vstajamo več, razen če je kaj nujnega in morda zdaj čez poletje, če sta res žejna, naredimo izjemo.
To so naše izkušnje.
Z ljubeznijo, Mama.