Kako spodbuditi otroka k branju? - Z ljubeznijo, Mama.

Vzgoja bralca se, po mojem mnenju, začne v zgodnjem otroštvu in v domačem okolju. Sama zelo rada berem in eni najlepših spominov na otroške dni, so tisti s knjigo v roki, v naročju mame ali babice. Zelo pomembno je, da si za branje vzamemo čas. Če želimo vzgojiti knjižnega molja in poskrbeti za to, da otrok knjige zares vzljubi, berimo z njim vsaki dan. Pokažimo mu, kako se ravna s knjigami, kako se jih nežno lista, kako se jih po uporabi pospravi, naučimo ga, da se po knjigah ne riše ali piše in kako skrbimo zato, da ostanejo čiste in ohranjene. Vzemimo si čas za obisk knjižnice z otrokom. Najprej ga naučimo, kako se v knjižnici obnaša. Pogovarjamo se tiho, knjige izbiramo počasi in jih vračamo na svoje mesto ali knjižničarju, ne tekamo po hodnikih knjižnice ipd. To na začetku ne bo lahko, ampak če boste prihajali v knjižnico vsak mesec, se bo otrok kmalu naučil lepega vedenja in med knjigami začel resnično uživati. Veliko mladinskih knjižnic ima urejenih otroški kotiček za branje in igro. Tam lahko prebijete nekaj prostega časa. Obisk knjižnice naj bo nekaj posebnega, otrok naj sam izbira knjige in aktivno sodeluje pri interakciji s knjižničarji. Pomembno je tudi, da smo otroku vzgled in si izposodimo še kakšno knjigo zase. Po obisku knjižnice se lahko odpravite na sprehod, v park ali na kakšno tortico, da bo spomin na knjige res sladek.

Naš knjižnični ritual:

– Po vrtcu se peš odpravimo do knjižnice;

– Aljaž in Zara lahko sam izbirata knjige, bereta ter se igrata z igračami, ki so v otroškem kotičku;

– Jakob se zaenkrat še igra in raziskuje, občasno skupaj prelistava kakšno slikanico, a ga veliko bolj zanima prostor, kot pa knjige;

– Medtem tudi jaz izberem nekaj knjig in tako poskrbim, da si izposodimo pester izbor knjig;

– Izbrane knjige si izposodimo, Aljaž in Zara mi jih pomagata odnesti na pult in zložiti v vrečo;

– Po knjižnici se odpravimo na sprehod in včasih tudi v bližnjo pekarno;

– Doma takoj spet pregledamo izposojene knjige in se lotimo branja.

Knjiga je tudi ena prvih “igrač”, ki dojenčka zelo pritegne s svojimi barvnimi ilustracijami, zato ni nikoli prezgodaj za spoznavanje s knjigo. Dojenčku lahko ponudimo knjige iz blaga in kartonke, ki se težje uničijo. Pokažemo mu, kako se lista, poimenujemo predmete, živali, rastline in drugo, kar je ilustrirano ali fotografirano. Preko knjige dojenček spoznava svet okoli sebe. Ilustrirane živali mu lahko oponašamo ali pa mu zapojemo kakšno pesmico, ki se lepo povezuje s knjižno vsebino (Na kmetiji, Metuljček cekinček, Kuža pazi ipd.). Kasneje lahko ilustracije v knjigi povežemo z igračami in podobami realnega sveta, zunaj, v naravi. Dojenčku in malčku so zelo všeč tudi zvočne knjige na katere se že zelo hitro nauči pritiskati in uživa ob ustvarjenem zvoku ter se ga uči posnemati. Knjige z zavihiki so primerne za malčke, ki s knjigami že znajo lepo ravnati in za katere vemo, da ni nevarnosti, da bi zavihek strgali. Malčka spodbujamo tudi k temu, da kartonke in knjige lista sam, odpira zavihke, pritiska na gumbke zvočnih knjig, opazuje ilustracije in fotografije, jih prelaga sem in tja ipd. Naj sam zbere knjige iz knjižne police, za katere želi, da mu jih preberete. V zbirkah zgodbic in pravljic lahko pokaže s prstkom na kazalu in na tak način sam izbere zgodbico oziroma pravljico. Začne se branje knjig z mehkimi listi in daljših zgodbic. Ponavadi za malčka izberemo mešanico kratkih in dolgih zgodb. Izbor zgodb naj bo pester, izberite takšne z različno tematiko, a pazite, da bodo otroka zanimale in da ga ne bodo prestrašile. Nekaj zgodb je lahko domišljijskih, nekaj pa vsakdanjih. Berite tudi pesmice, izštevanke, uganke. Predšolski otrok naj ima na razpolago tudi poljudnoznanstvene knjige, kakšne enciklopedije ipd. Vi najbolje poznate svojega otroka in njegovo zrelost ter lahko najlažje presodite, katere knjige so zanj primerne. S pomočjo knjig lahko razvrščate, kot smo počeli mi z žuželkami, išete predmete po hiši, se učite abecedo, števila idr. Nekatere knjige so zelo interaktivne in aktivno vključijo otroka v branje (recimo knjige z ugankami, slikopisi, različnimi nalogami, vprašani na koncu knjige…). Dobro je, da se po branju zgodbe z otrokom pogovorimo o slišanem, mu postavimo kakšna vprašanja, otrok lahko slišano obnovi, nas vpraša če kaj ni razumel ipd. Preko knjig se otroci naučijo ogromno stvari, veščin, bogatijo besedni zaklad, logično razmišljanje, primerno vedenje in še in še. Šolar se naj včlani v šolsko knjižnico in knjige uporablja v prostem času ter tudi v šolske namene, pri delanju domačih nalog, seminarskih nalog, plakatov, za raziskovanje, kot dodatno gradivo pri učenju itd. Ni nujno, da je prvo iskanje literature preko računalnika in interneta, kot je danes vse bolj pogosto.

Naš bralni ritual:

– Beremo vsaki dan, nekaj časa beremo skupaj in nekaj časa otroci sami listajo različne knjige po svojem izboru;

– Poskrbimo, da nam je med branjem udobno;

– Beremo na kavču, na naslonjaču ali v bralnem kotičku v šotoru, kjer berejo večinoma sami;

– Med branjem jih rada držim v naročju, ker se mi zdi pomemben stik z njimi in ker tako najlažje vidijo ilustracije ter knjigo (ko beremo vsi, je to seveda nemogoče, zato imam v naročju ponavadi Jakoba – tudi zato, da mi ne pobegne, hihi);

– Čez vikend, ko so otroci doma in je čas za počivanje, si Aljaž in Zara izbereta zgodbice, ki jih želita slišati in jih potem bereta skupaj s Tomijem ali mano, medtem ko Jakob spi;

– Velikokrat beremo popoldan, tik pred spanjem, ko sta otroka že utrujena;

– Knjige uporaljamo tudi kot preusmeritev iz (pre)živahne igre (ko vidim, da prosta igra uhaja izpod nadzora, jima omenim kakšno knjigo in se odpravita listat to knjigo ter se hitro pomirita);

– Knjige vzamemo zraven tudi na dopust, k zdravniku, v avto, če se obeta daljša pot, k frizerju ipd.

– Knjige so vedno na razpolago in jih ni nikoli preveč.

Veliko lahko naredimo tudi z zgledom, o čemer pa bom pisala v eni izmed naslednjih objav.

Branje je otroku odlična popotnica za življenje.

Z ljubeznijo, Mama.