Med brskanjem po starejših člankih sem naletela na članek, ki sem ga napisala za Facebook stran in portal Nosečka Mg. Ker verjamem, da nosi pomembno sporočilo za vse novopečene mame, ga delim še na blogu. V mojem srcu ima res posebno mesto. <3
Četrto trimesečje imenujemo prve tri mesece otrokovega življenja, ko se ta šele privaja na življenje izven maternice in ko novopečena mami okreva ter se uči svoje nove vloge. Zame in za Jakoba se pravkar končuje in čeprav je to zagotovo najlepše trimesečje izmed vseh treh v nosečnosti, je tudi najbolj naporno. Kmalu zatem, ko dobiš v roke svojega otročička in minejo začetna evforična čustva, ugotoviš, kaj pravzaprav pomeni biti mama.
Če bi nam že med nosečnostjo povedali kaj več o četrtem trimesečju, bi nam bilo zagotovo lažje. Če tvoj novorojenček ni eden izmed tistih, ki samo spijo in jejo, si morda že sama ugotovila, da dojenčki prve tri mesece potrebujejo ogromno bližine, pozornosti, nežnosti in dotikov. Vse kar z njimi počnemo, bi naj čimbolj posnemalo njihovo bivanje v maternici, da bi se na življenje izven nje lažje privadili. Na srečo sem to kaj kmalu ugotovila tudi sama in nisem poslušala vseh dobronamernih nasvetov o tem, kako bom razvadila svoje otroke. Kako žalostno, da v naši družbi še vedno velja prepričanje, da lahko tako majhne otročke razvadimo s svojim dotikom in ljubeznijo. Kadarkoli sem poslušala sebe in svoj čut ter ravnala po svoji vesti, je bil moj otrok zadovoljen, jaz pa pomirjena. To pomeni, da je Jakob ves čas nekje ob meni, da ga lahko vzamem v naročje vsakič, ko je nemiren in to potrebuje, ga zibam, dojim, kadar to želi, mu šuškam (zvok podoben tistemu iz maternice), ga nosim v nosilki, da lepše spi, čuti moj srčni utrip ipd. Biti mama pomeni, da so potrebe otroka vedno na prvem mestu in ravno to je lahko na začetku materinstva zelo naporno. Kar naenkrat je ob tebi majhno bitje, ki te ves čas potrebuje in ti včasih ne pusti niti toliko prostega časa, da bi skočila pod tuš ali se v miru najedla. Po eni strani si želiš nekaj časa samo zase, po drugi strani pa ga že po nekaj minutah odsotnosti močno pogrešaš. Mislim, da sem se šele prve tedne po porodu, začela zavedati, kako visoka so pričakovanja družbe od mladih mamic. Kljub temu, da smo devet mesecev v sebi nosile otroka, ga rodile, okrevamo po porodu in se hkrati srečujemo z utrujenostjo, neprespanostjo ter podivjanimi hormoni, bi morale biti takoj v formi in ves čas urejene in naspane ter imeti čisto in pospravljeno stanovanje. Od nas se pričakuje, da se bomo obnašale, kot da se ni nič spremenilo, ampak se je. Zgodila se je najlepša in največja sprememba, ki jo lahko ženska doživi in vsaka izmed nas jo doživlja nekoliko drugače. Ker ni vedno enostavno in ker vam tega strokovnjaki ponavadi ne omenijo, se mi zdi prav, da o tem spregovorimo mame.
Draga moja nosečnica in mama, lahko se zgodi, da bo tvoj dojenček veliko jokal in lahko se zgodi, da bo želel, da ga imaš ves čas v naročju. Ja, ves čas. In to ne očka, babica ali teta, ampak ti. Prišli bodo dnevi, ko boš ves dan v pižami in si boš zobe umila šele po kosilu. Včasih boš tako utrujena, da boš zaspala na kavču ob gledanju televizije s sendvičem v eni roki in majhno štručko v drugi roki. Lahko se ti zgodi, da boš imela slab dan in da boš jokala skupaj s svojim dojenčkom. Zgodilo se je meni in najbrž se bo zgodilo tudi tebi. Pa nič zato. Povem ti, vse bo minilo. Četrto trimesečje se morda na začetku res zdi presneto dolgo, a ko pogledam nazaj, ne morem verjeti, da je mimo. Spet. Že zdaj pogrešam celodnevno poležavanje z novorojenčkom na prsih. Čeprav je vsaki naslednji trenutek lepši in poln nekih novih mejnikov, ki me neizmerno osrečijo, je faza novorojenčka tako posebna, da bi jo z veseljem doživela še ničkolikokrat. Vse, kar je je bilo težko in naporno, je poplačano z najlepšim in najbolj hvaležnim nasmeškom mojega Jakoba. Zdaj mi tudi že kaj lepega pove in v očeh mu vidim, da mu moja bližina pomeni največ na svetu. Posoda in umazana oblačila lahko počakajo, Jakob pa bo tako majhen samo enkrat. Tukaj in zdaj.
Nihče ni rekel, da bo enostavno. Bo pa vredno.
Z ljubeznijo, Mama.
Foto: Ujeti trenutek.