Sedim za jedilno mizo, pijem kavo in zapisujem svoje misli. Ura je osem zjutraj, na kavču zraven jedilne mize pa sedi Aljaž in gleda risanko. To ni ravno običajen prizor, saj risanke drugače gledamo samo ob vikendih (zjutraj), ampak ta teden je poln izjem. Izjema je, da je ves teden doma. Izjema je, da so dopoldnevi samo najini. Izjema je, da si zjutraj privoščiva dolgo kavo, zajtrk in risanke. Izjema je, da se sprehajava po mestu in ne gledava na uro. Izjema je, da si privoščiva kosilo v restavraciji. Izjema je, da bereva v najini najljubši kavarni, pijeva sok in se ob tem res zabavava. Izjema je, da pojeva kakšen sladoled več, kot ponavadi. Izjema je, da čas teče nekoliko počasneje, kot drugače in da se mu lahko resnično posvetim. Tokrat ima on glavno besedo, glede tega, kako bo potekal najin dan in izjemoma, ker ga čaka ena večjih prelomnic v njegovem življenju, sem mu to tudi dovolila.
Moji otroci so vedno tudi med poletjem obiskovali vrtec, a Aljaž ga je tokrat obiskoval zadnje leto, zato si je zaželel, da bi pred vstopom v šolo še kakšen teden “počitnikoval” doma, z mano, in seveda sem mu željo uresničila. Oba sva bila navdušena nad tem, da bodo dopoldnevi samo najini, da bova lahko počela stvari, ki naju veselijo, da se bova družila, crkljala in potem v novo šolsko leto zakorakala polna moči in sveže energije, ki jo bova oba potrebovala. Seveda je bilo za to potrebno nekaj več prilagajanja, glede dela v službi in tudi jeziti sem se morala nekoliko več kot ponavadi, ker se je odločil, da bo čas z mano izkoristil tudi za preizkušanje meja, ampak, takšno je pač materinstvo. Polno preizkušenj. Ne glede na vse vem, da bo ta najin teden obema ostal v lepem spominu. Bila sva v knjižnici, se sprehajala po Ptuju, šla na obisk k prijateljici, v Maribor, se sprehajala po Ptuju, šla na Ptujski grad in si ogledala Dominikanski samostan, prav tako je hodil z mano v pisarno, pa tudi po stanovanju mi je pomagal in je res hitro minilo. V ponedeljek pa nas čaka nov začetek. Z največjim veseljem ga opazujem, kako se mu oči zaiskrijo, ko razlaga o tem, da gre v prvi razred osnovne šole. Zelo se veseli in pri vseh pripravah navdušeno sodeluje. Ta teden sva izkoristila tudi za to, da sva pregledala, če imava vse šolske potrebščine in stvari, ki jih potrebuje za novo leto. Ovila sva zvezke, na vse stvari napisala njegovo ime, sam pa je izbral tudi šolske copate Rolly. Blagovna znamka Rolly je, kot del družinskega podjetja, na slovenskem tržišču prisotna že več kot 20 let. Gre za usnjene copatke z nedrsečimi podplati, ki so posebej izoblikovani in izdelani v Sloveniji ter imajo mehko usnjeno notranjost, ki otrokom zagotavlja udobje. Copatki so posebni tudi zaradi unikatnega dizajna, saj je na voljo več različnih kombinacij barv in dodatkov, izberete pa lahko tudi takšne za v vrtec ali za starejše otroke. O njih sem slišala veliko pozitivnega, med drugim tudi to, da so zelo vzdržljivi, o čemer pa vam bom lahko poročala čez nekaj mesecev, hihi.
In že je pred vrati zadnji brezskrbni vikend pred začetkom šole, ampak mi smo pripravljeni. Aljaž je pripravljen. Juhu, šola je tu!
Z ljubeznijo, Mama.
Današnja objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Ibba Plus d.o.o., Rolly copatke pa najdete tudi na Facebook-u, TUKAJ.