Ker se starši včasih soočamo z vzgojnimi izzivi, ki jih lahko rešijo samo izkušnje, sem se odločila, da bom vsake toliko časa na Instagramu objavila en vzgojni izziv, na katerega bomo odgovarjali s svojimi primeri iz prakse. Nazadnje ste predlagale, da se pogovorimo o domačih opravilih in o otrocih ter o tem, kdaj je pravi čas, da jih vključimo. Iz vaših odgovorov je razbrati, da je po vaših izkušnjah (s tem se strinjam, imam tudi jaz takšne izkušnje) dobro to narediti čimprej, saj majhni otročki sami kažejo zanimanje za vključitev v gospodinjstvo in nas pri vsem posnemajo ter se od nas učijo. Ker imam na to temo, kar nekaj starejših objav, jih bom polinkala:
- Kuhinja prilagojena otroku in otroška kuhinjska opravila.
- Življenjske veščine in seznam gospodinjskih opravil za predšolske otroke.
- Okviren seznam opravil.
- Otroci pomagajo pri kuhanju in pripravi hrane.
V teh objavah, ki so stare že šest let, sem opisovala svoje prve izkušnje z vključevanjem otroka v gospodinjska opravila in zapisala tudi nekaj idej, na kakšen način ter pri kateri starosti naj to vključevanje poteka, pri tem pa sem se ozirala na uradne smernice, glede samostojnosti otroka ob določeni starosti, na izkušnje drugih mamic, na Montessori pedagogiko ipd. Moram reči, da je bilo vključevanje otrok v vsa ta opravila resnično lažje, ko so bili manjši in so imeli za to interes. Danes, ko so večji (8, 6 in 4 leta), večino opravil naredijo, ker morajo in ker so tako navajeni, nekaterih se lotijo sami in z veseljem, velikokrat pa je za kakšno delo potrebno tudi nekaj prerekanja ali dodatne spodbude. Ko sem na Instagramu povprašala mamice, ali imajo kakšen nasvet za domača opravila in starejše otroke, kako jih motivirajo, katera opravila vse opravljajo na redni bazi ipd., nisem dobila konkretnega nasveta, zato bom zapisala samo svoje izkušnje.
Pri nas se dobro obnese:
- Če ima vsak otrok točno določeno gospodinjsko opravilo, za katero je odgovoren (Npr.: Aljaž odnaša smeti, Zara pometa, Jakob briše prah.) Obstajajo opravila, za katera so zadolženi vsi, recimo pospravljanje igrač in pomoč pri kuhi, in res je pri tem več nekih prepirčkov saj jih radi prelagajo drug na drugega in se poskušajo izogniti z raznimi “Saj se jaz danes nisem igral s temi igračami!” ipd.
- Motivacija v smislu “Ko boš pomil posodo, boš se lahko šel ven igrat.” ali pa motivacija v obliki nalepk ipd. (tudi o tem sem že pisala; gre za sistem nagrajevanja in kaznovanja). Trenutno zbiramo sončke in otrok, ki zbere pet sončkov izbira, kaj posebnega bomo takrat počeli, potem pa jih znova zbiramo.
- Priznam, da pri tej točki nisem dosledna in bi bilo bolje, če bi bila, ampak jo bom vseeno omenila, če bo morda doslednost vam uspela in vam bo to koristilo, hihi. Dobro je, če obstaja točno določen čas v dnevu ali tednu (odvisno od opravila), ko ga je potrebno opraviti, saj na tak način vzpostavimo rutino, ki se je otroci navadijo (Npr.: Sesanje je na sporedu vsako soboto, smeti odnašajo zjutraj, posodo pomivajo vsako večer ipd.).
- Če stvari počnemo skupaj. Vsak naredi nekaj in je hitreje pospravljeno, kar otroci vidijo, hkrati pa smo jim vzgled in z njimi preživljamo dragocen čas, ki ga lahko izkoristimo tudi za pogovor.
- Če je nekje na vidnem mestu zapisan seznam opravil za posameznega člana družine.
Koristne informacije sem tudi jaz vsa ta leta črpala iz drugih blogov. Pri tej temi bom omenila blog Montessori doma in vam polinkala še nekaj tamkajšnjih objav:
Upam, da vam bodo te izkušnje in informacije koristile. Če poznate še kakšen dober blog zapis, članek ali knjigo na to temo (ali karkoli, haha), mi lahko zapišete v komentar in bom dodala. Tudi vaše izkušnje in razne “mom hacks” so še vedno dobrodošle.
Z ljubeznijo, Mama.