“Overthinking” in kako ga ustaviti.

“Overthinking” in kako ga ustaviti.

Na žalost sem ena tistih, ki so nagnjeni k pretiranemu razmišljanju. Čeprav se trudim prepustiti toku življenja ter živeti v trenutku, mi je to zelo težko. Imam obdobja, ko mi gre dobro in potem spet obdobja, ko nikakor ne morem izklopiti možganov in s pretiranim razmišljanjem nadoknadim vse za naprej in nazaj. Razmišljam in premlevam stvari, ki so se že zgodile in tiste, ki se še niso, pa se morda bodo, razmišljam o tem, kaj bi lahko naredila drugače, kaj bi lahko v neki situaciji rekla, pa nisem, razmišljam o različnih možnih razpletih situacij v prihodnosti, o strahovih, ki me ob tem obdajajo ipd. V teh obdobjih ponavadi razmišljam tako dolgo, dokler sama sebe popolnoma ne zablokiram (In to, da sama sebe blokiram, sem ugotovila šele v zadnjih mesecih, še bolj pa sem se tega začela zavedati ob branju knjige Živeti v sedanjem trenutku, ki jo je napisal Eckhart Tolle). A veš, kolikokrat se mi zgodi, da dobim odlično idejo, ki bi jo lahko zlahka realizirala in potem razmišljam tako dolgo, da jo uresniči nekdo drug? Kolikokrat, brez pravega razloga, odlašam z nekimi odločitvami? Kolikokrat me pretirano razmišljanje odvrne od neke stvari? Prevečkrat! In vedno znova si obljubim, da bom manj razmišljala in stvari samo naredila, pa ni vedno tako enostavno, če se na to zavestno ne opominjam.

Odkar sem se začela zavedati, zakaj in kdaj to počnem, se veliko lažje zavestno ustavim in preusmerim svojo pozornost v delovanje, namesto v razmišljanje (Ne uspe mi vedno in včasih si zavestno dovolim kakšen dan, ko vseeno malo preveč razmišljam, kasneje pa se zberem in si zbistrim misli.). “Overthinking” po navadi izvira iz strahu, nas ohromi ter vodi do drugih negativnih občutkov, kar je škoda, saj nam preprečuje, da bi živeli polno, v trenutku in da bi kdaj pa kdaj stopili iz svoje cone udobja. Namesto, da bi živeli zdaj, se ukvarjamo s preteklostjo ali prihodnostjo in to res nima nobenega smisla. Ko zdaj dobim neko idejo ali ko sem postavljena pred odločitev, se odločim čim prej in se ravnam po intuiciji ter dejstvih, ki jih poznam. Ne odlašam in se ne vrtim v začaranem krogu, ker potem vem, da ne bom naredila ničesar. Pri tem, da ohranim fokus in da ne razmišljam pretirano, mi pomaga nekaj stvari, nekaj pa so mi jih predlagali tudi drugi, iz svojih izkušenj (različni smo in pomagajo nam različne stvari), zato sem jih zbrala spodaj. Nekatere počnem redno, spet druge pa takrat, ko me popade strah in začnem preveč razmišljati.

Kako ustaviti “overthinking”?

  1. Meditacija je odlična za sproščanje, osredotočanje, izboljša naše telesno in duševno stanje, nam pomaga poiskati notranji mir in srečo, izboljšuje našo koncentracijo in še in še.
  2. Afirmacije. Ponavljanje pozitivnih afirmacij nam pomaga pri premagovanju negativnih misli. Uporabite lahko afirmacije kot so: “Imam moč, da se sama odločam o tem, o čem bom razmišljala. Moje misli nimajo nadzora nad mano.” “Živim tukaj in zdaj. Ne obremenjujem se s prihodnostjo.” V bistvu si lahko izberete afirmacije, s katerimi se lahko najlažje poistovetite in ki v vas vzbudijo največ pozitivnih čustev. Krasno je, če si jih izmislite sami, je pa tudi na spletu in v knjigah veliko dobrih predlogov in med njimi lahko izberete tiste, ki so vam najbolj všeč.
  3. Telovadba. Veliko mi pomeni, če lahko, ko sem obremenjena, grem na sprehod v naravo ali pa tekat (po novem, hihi, v bistvu izmenično hodim in tečem). Zelo rada tudi plešem, načrtujem pa tudi to, da bom začela z jogo. Izberite si svojo najljubšo obliko vadbe in zagotovo se vam bodo zbistrile misli, v vas bo zbudila pozitivne občutke ter koristila vašemu telesu in duši.
  4. Pisanje dnevnika. Že od nekdaj svoje misli, občutke, strahove in skrbi zapisujem. Včasih malo bolj organizirano, drugič malo manj, velikokrat brez posebne strukture, z veliko vprašanji, preko katerih skušam poiskati odgovore ipd.  in takoj, ko jih zapišem, se počutim veliko lažje. Pisanje dnevnika preverjeno pomaga pri tem, da vse svoje “nepotrebne” misli damo iz sistema in zato po pisanju manj razmišljamo ter bolj jasno delujemo.
  5. Pogovor s prijateljico. Včasih je najbolj terapevtsko to, da lahko nekomu zaupamo, kar nam leži na duši in imamo občutek, da nas nekdo sliši ter razume. Nekdo, ki nas dobro pozna, nam lahko tudi kritično pove, kdaj preveč razmišljamo in nas malo usmeri. V odnosih rastemo in se razvijamo. Seveda pa ni nič narobe s tem, če se obrnemo na pravega terapevta.
  6. Hobiji, ki vas zamotijo in preusmerijo vašo pozornost. Včasih mi odgovarja, da lahko v trenutkih, ko preveč razmišljam, raje pogledam kakšen film, preberem nekaj strani knjige, se igram z otroki, barvam pobarvanko za odrasle idr.
  7. Opustitev previsokih pričakovanj. Velikokrat imam visoka pričakovanja, glede tega, kako bi se naj določena zadeva razpletla, kar samo poveča strah, stres in ostala negativna čustva ter povzroči pretirano razmišljanje. Če opustim pričakovanja oz. jih vsaj znižam, potem mi je lažje in tudi ne glede na razplet, sem potem zadovoljna, je pa z opustitvijo pričakovanj vsekakor manjša verjetnost, da zablokiram.
  8. Hvaležnost. Kadar sem ujeta v negativne misli, mi pomaga tudi to, da si ponavljam stvari, za katere sem hvaležna ali pa jih celo zapišem, kar bi naj imelo večji učinek, kot če jih samo izgovorimo.
  9. Čuječnost. Osredotočenost na “ta trenutek”, na” zdaj” je zelo pomembno, saj v “zdaj” v bistvu nimamo težav in ne razmišljamo o drugem kot o tem, kar počnemo v tistem trenutku. Vnaprej razmišljamo samo toliko, da načrtujemo in opravimo stvari, ki jih moramo dokončati v določenem časovnem obdobju.
  10. Zavedajte se lastne vrednosti. Če se zavedamo lastne vrednosti, se cenimo in manj dvomimo o sebi, kar pomeni, da se bolj suvereno in hitreje odločamo ter manj razmišljamo. Na tem se vsekakor splača delati, saj se vas bodo negativna čustva in razmišljanje v tem primeru težje polastili.

Z zavedanjem in vajo gre sčasoma lažje in na koncu si rečeš samo še to: “Nehaj razmišljati. Just do it!” In to ni reklama za Nike, hahaha.

Z ljubeznijo, Mama.

Odgovori

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

X